Nova sedežnica na Osojščici

Med sosedi 78

Znano koroško smučišče Osojščica/Gerlitzen je priljubljeno tudi med slovenskimi smučarji, saj je izvrstno urejeno in opremljeno, poleg tega pa do njega ni daleč, še posebej skozi Karavanški predor.

Osojščica je 1909 metrov visoka gora nad severnim predmestjem Beljaka, nad Osojskim jezerom/Ossiacher See, ki je za Vrbskim jezerom drugo največje jezero na Koroškem. Na smučiščih Osojščice je letošnjo sezono, ki bo trajala do sredine aprila, veliko novega. Zgradili so izjemno zmogljivo, 1400 metrov dolgo osemsedežnico »Gerlitzen Carving Jet« in namestili dodatnih 28 snežnih topov. Smučarsko progo ob njej so razširili na 200 metrov. Na novo so uredili tri smučarske proge: 1800 metrov dolgo progo »Kanonenrohrabfahrt/Spust po topovski cevi«, 1700 metrov dolgo progo »Gegendtaler Abfahrt«, ki je primerna za zahtevnejše smučarje, posebno doživetje pa je 1500 metrov dolga proga »Woertersee Abfahrt/Spust do Vrbskega jezera«, ki se konča pri spodnji postaji gondolske žičnice, pri kateri so zgradili hotel in 15 planinskih koč s 60 apartmaji, ogrevanim jezercem, savnami, pokritim bazenom in fitnes centrom. Z veljavno smučarsko karto je za 50 odstotkov cenejše kopanje v beljaških termah (Warmbad Villach). Skupno ima Osojščica 46 kilometrov smučarskih prog. Do smučarjev iz Slovenije so zelo pozorni tudi z uporabo slovenščine.

V znano, od Borovelj/Ferlach dobrih deset kilometrov oddaljeno vas Sele/Zell Pfarre, v kateri je slovenščina še vedno nekaj vsakdanjega (občina Sele je pobratena z občino Škofja Loka), pa še posebej radi zahajajo planinci iz Slovenije. Skoraj 1000 metrov visoko ležečo karavanško dolino obdajajo znani in sorazmerno lahko dostopni vrhovi Grlovc/Ferlacher Horn (1840 metrov), Setiče/Freiberg (1923), Ojstrc/Obir (2139), Kravji vrh/Kuhberg (2025) in Košuta/Koschuta (2136). Z vseh vrhov je izredno lep razgled po Koroški in tudi po Sloveniji, vendar so Setiče nekaj posebnega. Peter in Elizabeta Malle, ki sta pred 18 leti kupila gostilno v središču Sel, sta povedala, da je s Setič izjemno lep razgled po vsej Koroški, v lepem vremenu celo do Velikega Kleka (Grossglocknerja). Peter je doma v Brodeh blizu Podljubelja na koroški strani, Elizabeta pa je Makova s Sel. Njuna gostilna, staro hišno ime je Pri Gregorcu, je priljubljeno shajališče domačinov in turistov, ki prihajajo v edinstveno karavanško dolino.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / petek, 2. avgust 2019 / 18:52

V Martuljku uredili še tretjo ferato v Zgornjesavski dolini

Ferata Jermn, ki so jo uredili v neposredni bližini ferate Hvadnik na robu Gozda - Martuljka, sodi med bolj težavne. Ferata ni zahtevna zavarovana planinska pot, temveč nekakšen športni objekt na pros...

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 2. avgust 2009 / 07:00

Za petino manj dela za študente

Gospodarska kriza klesti tudi ponudbo del za dijake in študente, ki delajo preko mladinskih in študentskih servisov.

Gospodarstvo / nedelja, 2. avgust 2009 / 07:00

Jeseni protest iz obupa

V Sindikatu kmetov Slovenije so zaradi kritičnih razmer v kmetijstvu začeli priprave na jesenski "protest iz obupa", v kratkem pa bo začela delovati tudi skupina za izhod iz krize.

Kronika / nedelja, 2. avgust 2009 / 07:00

Komentar: Izzivanje nesreče

Gore so lahko tudi poleti nevarne. Tega dejstva se nekateri obiskovalci premalo zavedajo. Če bi upoštevali opozorila gorskih reševalcev, slednji ne bi imeli toliko dela z iskanjem pogrešanih oseb...

Prosti čas / nedelja, 2. avgust 2009 / 07:00

Odšel je s trdim (69)

»Lahko pridem, ženska? Me boš crkljala, božala in razvajala?« Klasičen stavek, ki ga je Aleš ponavljal že pol leta. Včasih je le obrnil situacijo in namesto 'pridem' vstavil 'prideš'....

Kranj / nedelja, 2. avgust 2009 / 07:00

Samotni iskalec resnice

Radovan Rakovec - Ma (raddcharta) iz Zg. Bitenj, avtor knjige Od prebujanja vesolja do prebujanja človeka, kjer gre po njegovih besedah za zapise mističnih doživetij.