Med kranjskimi tekstilci je bila več kot polovica žensk. Delavke v Jugobruni med enomesečno stavko, avgusta in septembra 1936. (Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja)

Zgodbe muzejskih predmetov: Kranjski tekstilni delavci na fotografijah

Za zgodovino celotnega 20. stoletja so fotografije zelo pomemben dokument časa, zato temu gradivu posvečamo posebno pozornost. Med drugim v muzejski fototeki hranimo tudi fotografije iz časa velike tekstilne stavke, ki je razburkala življenje v Kranju poleti leta 1936.

V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja se je Kranj razvil v drugo največje središče slovenske tekstilne industrije. V novih tovarnah so našli delo mladi ljudje iz okoliških vasi, kmečki delavci, bajtarji in kajžarji, pa tudi kmečki sinovi in hčere, ki so v tovarnah videli boljši in hitrejši zaslužek. Sredi 30. let je bilo v Kranju zaposlenih več kot štiri tisoč delavcev in so postali pomemben del življenja mesta in okolice. Seveda so se pojavili tudi novi socialni problemi. Večina delavcev je bila nekvalificiranih, zato so bili njihovi osnovni zaslužki nizki, plačo so si lahko zvišali le s pridnim delom in z nadurami. Mezde so se gibale med 2 in 6 dinarji na uro, ženske so dobivale skoraj polovico manjšo plačilo. Veliko delavcev se je z nizkimi zaslužki težko preživljala, še posebej če so imeli družino.

Pogajanja za novo kolektivno pogodbo za vso tekstilno panogo leta 1936 so bila neuspešna. Zato so na pobudo komunistov in naprednih delavskih zaupnikov 20. avgusta v tovarni Jugočeška, tik pred začetkom popoldanske izmene, delavci ustavili stroje, sledili so jim v Jugobruni in Intexu. Z nenapovedano stavko in zasedbo tovarn so hoteli izsiliti nadaljevanje pogajanj in zvišanje plačil za vse tekstilce. V naslednjih dneh so se stavki pridružili tudi tekstilci v drugih slovenskih mestih.

V času stavke so delavci ves čas živeli v zasedenih tovarnah. Stavkovni odbori so skrbeli za red, organizirali so stavkovne straže, prehrano, imeli so zborovanja, kulturne prireditve in tudi maše. Stavka je imela velik odmev v časopisju in podporo javnosti. Delavci so najdlje vztrajali v Kranju in so bili s posredovanjem policije 16. septembra pregnani s tovarn. Nova kolektivna pogodba pa je določala celo nižje tarifne postavke kot so bile pred stavko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 5. september 2012 / 07:00

Oratorij presežkov za 170 otrok

Šmartno v Tuhinju - Animatorji iz Šmartna v Tuhinju so tudi letos pripravili tradicionalni oratorij, ki je od 20. do 25. avgusta potekal pod geslom Grem jaz!. Oratorija se je udelež...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sobota, 23. april 2022 / 15:25

Kramp in lopata za udarniško delo

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava o udarniškem delu v Sloveniji med letoma 1945 in 1955 z dokumenti in zanimivimi zgodbami iz tega časa.

Kronika / sobota, 23. april 2022 / 15:24

En pijan, drugi omamljen

Kranj – Gorenjski prometni policisti so v torek med rednim delom obravnavali več hujših kršitev prometnih pravil, poročajo s Policijske uprave Kranj. Obravnavali so voznika z 0,71 mg/l alkohola, vo...

Kamnik / sobota, 23. april 2022 / 15:23

Lani v Kamniku več gostov

Lani je Kamnik obiskalo 28 odstotkov več turistov kot leto prej.

Gorenjska / sobota, 23. april 2022 / 15:22

Populacija sulca narašča

V reki Savi v Kranju trenutno poteka drst sulca. Najboljše mesto za opazovanje je most pri nekdanjem kranjskem sejmišču.

Nasveti / sobota, 23. april 2022 / 13:35

Veliki pok!

Bilo je že davno nazaj. Ne vem, kje. Takrat še ni bilo časa. Niti prostora. Združili sta se spolna celica moje mame in spolna celica mojega očeta. Takrat sem nastal jaz. Iz nič sem bil ust...