Med kranjskimi tekstilci je bila več kot polovica žensk. Delavke v Jugobruni med enomesečno stavko, avgusta in septembra 1936. (Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja)

Zgodbe muzejskih predmetov: Kranjski tekstilni delavci na fotografijah

Za zgodovino celotnega 20. stoletja so fotografije zelo pomemben dokument časa, zato temu gradivu posvečamo posebno pozornost. Med drugim v muzejski fototeki hranimo tudi fotografije iz časa velike tekstilne stavke, ki je razburkala življenje v Kranju poleti leta 1936.

V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja se je Kranj razvil v drugo največje središče slovenske tekstilne industrije. V novih tovarnah so našli delo mladi ljudje iz okoliških vasi, kmečki delavci, bajtarji in kajžarji, pa tudi kmečki sinovi in hčere, ki so v tovarnah videli boljši in hitrejši zaslužek. Sredi 30. let je bilo v Kranju zaposlenih več kot štiri tisoč delavcev in so postali pomemben del življenja mesta in okolice. Seveda so se pojavili tudi novi socialni problemi. Večina delavcev je bila nekvalificiranih, zato so bili njihovi osnovni zaslužki nizki, plačo so si lahko zvišali le s pridnim delom in z nadurami. Mezde so se gibale med 2 in 6 dinarji na uro, ženske so dobivale skoraj polovico manjšo plačilo. Veliko delavcev se je z nizkimi zaslužki težko preživljala, še posebej če so imeli družino.

Pogajanja za novo kolektivno pogodbo za vso tekstilno panogo leta 1936 so bila neuspešna. Zato so na pobudo komunistov in naprednih delavskih zaupnikov 20. avgusta v tovarni Jugočeška, tik pred začetkom popoldanske izmene, delavci ustavili stroje, sledili so jim v Jugobruni in Intexu. Z nenapovedano stavko in zasedbo tovarn so hoteli izsiliti nadaljevanje pogajanj in zvišanje plačil za vse tekstilce. V naslednjih dneh so se stavki pridružili tudi tekstilci v drugih slovenskih mestih.

V času stavke so delavci ves čas živeli v zasedenih tovarnah. Stavkovni odbori so skrbeli za red, organizirali so stavkovne straže, prehrano, imeli so zborovanja, kulturne prireditve in tudi maše. Stavka je imela velik odmev v časopisju in podporo javnosti. Delavci so najdlje vztrajali v Kranju in so bili s posredovanjem policije 16. septembra pregnani s tovarn. Nova kolektivna pogodba pa je določala celo nižje tarifne postavke kot so bile pred stavko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 22. avgust 2014 / 11:08

Ura resnice za Domžale

Nogometaši Domžal konec tedna odhajajo na gostovanje v Koper, ki bo pravi test moštva s trenutno popolnim ligaškim izkupičkom. V pokalnem tekmovanju sredi tedna je bil od gorenjskih predstavnikov neus...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 19. september 2011 / 07:00

Kegljanje: 1. krog - presenečenje v Kamniku

V 1. A ligi moški so kegljači Calcit Kamnik premagali državne prvake ekipo Konstruktor 5,5:2,5, 3451:3381, v izredno zanimivi tekmi v Litiji pa so slavili kegljači Triglava 3:5, 3553:3553 in tako...

GG Plus / ponedeljek, 19. september 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Kranjski tekstilni delavci na fotografijah

Za zgodovino celotnega 20. stoletja so fotografije zelo pomemben dokument časa, zato temu gradivu posvečamo posebno pozornost. Med drugim v muzejski fototeki hranimo tudi fotografije iz časa veli...

GG Plus / ponedeljek, 19. september 2011 / 07:00

Vsa pogajanja so bila uspešna

Policijski pogajalci so v zadnjem času postali zanimivi za splošno javnost zaradi odmevnih primerov z Zaloške v Ljubljani in v Mekinjah. Njihovo delo je predstavil vodja policijskih pogajalskih skupin...

Zanimivosti / ponedeljek, 19. september 2011 / 07:00

Pri 83 letih prekolesaril sedem tisoč kilometrov

Pri 83 letih ima Rado Kočevar z Jesenic letos za seboj že prek sedem tisoč prekolesarjenih kilometrov. Skorajda vsak dan se poda s kolesom po kolesarski stezi od Mojstrane do Trbiža.

Nasveti / ponedeljek, 19. september 2011 / 07:00

Krvaveča gora

Porezen (1632 m) - Od daleč strma gora, ki ima sicer lahke pristope, v svoji notranjosti skriva vojne rane. Samotar na meji med Gorenjsko in Primorsko.