Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
Zgodbe muzejskih predmetov: Kranjski tekstilni delavci na fotografijah
Besedilo:
Mag. Monika Rogelj
Kategorija: GG Plus
/ ponedeljek, 19. september 2011 / 06:00
Za zgodovino celotnega 20. stoletja so fotografije zelo pomemben dokument časa, zato temu gradivu posvečamo posebno pozornost. Med drugim v muzejski fototeki hranimo tudi fotografije iz časa velike tekstilne stavke, ki je razburkala življenje v Kranju poleti leta 1936.
V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja se je Kranj razvil v drugo največje središče slovenske tekstilne industrije. V novih tovarnah so našli delo mladi ljudje iz okoliških vasi, kmečki delavci, bajtarji in kajžarji, pa tudi kmečki sinovi in hčere, ki so v tovarnah videli boljši in hitrejši zaslužek. Sredi 30. let je bilo v Kranju zaposlenih več kot štiri tisoč delavcev in so postali pomemben del življenja mesta in okolice. Seveda so se pojavili tudi novi socialni problemi. Večina delavcev je bila nekvalificiranih, zato so bili njihovi osnovni zaslužki nizki, plačo so si lahko zvišali le s pridnim delom in z nadurami. Mezde so se gibale med 2 in 6 dinarji na uro, ženske so dobivale skoraj polovico manjšo plačilo. Veliko delavcev se je z nizkimi zaslužki težko preživljala, še posebej če so imeli družino.
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo za vso tekstilno panogo leta 1936 so bila neuspešna. Zato so na pobudo komunistov in naprednih delavskih zaupnikov 20. avgusta v tovarni Jugočeška, tik pred začetkom popoldanske izmene, delavci ustavili stroje, sledili so jim v Jugobruni in Intexu. Z nenapovedano stavko in zasedbo tovarn so hoteli izsiliti nadaljevanje pogajanj in zvišanje plačil za vse tekstilce. V naslednjih dneh so se stavki pridružili tudi tekstilci v drugih slovenskih mestih.
V času stavke so delavci ves čas živeli v zasedenih tovarnah. Stavkovni odbori so skrbeli za red, organizirali so stavkovne straže, prehrano, imeli so zborovanja, kulturne prireditve in tudi maše. Stavka je imela velik odmev v časopisju in podporo javnosti. Delavci so najdlje vztrajali v Kranju in so bili s posredovanjem policije 16. septembra pregnani s tovarn. Nova kolektivna pogodba pa je določala celo nižje tarifne postavke kot so bile pred stavko.
