Med kranjskimi tekstilci je bila več kot polovica žensk. Delavke v Jugobruni med enomesečno stavko, avgusta in septembra 1936. (Foto: Fototeka Gorenjskega muzeja)

Zgodbe muzejskih predmetov: Kranjski tekstilni delavci na fotografijah

Za zgodovino celotnega 20. stoletja so fotografije zelo pomemben dokument časa, zato temu gradivu posvečamo posebno pozornost. Med drugim v muzejski fototeki hranimo tudi fotografije iz časa velike tekstilne stavke, ki je razburkala življenje v Kranju poleti leta 1936.

V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja se je Kranj razvil v drugo največje središče slovenske tekstilne industrije. V novih tovarnah so našli delo mladi ljudje iz okoliških vasi, kmečki delavci, bajtarji in kajžarji, pa tudi kmečki sinovi in hčere, ki so v tovarnah videli boljši in hitrejši zaslužek. Sredi 30. let je bilo v Kranju zaposlenih več kot štiri tisoč delavcev in so postali pomemben del življenja mesta in okolice. Seveda so se pojavili tudi novi socialni problemi. Večina delavcev je bila nekvalificiranih, zato so bili njihovi osnovni zaslužki nizki, plačo so si lahko zvišali le s pridnim delom in z nadurami. Mezde so se gibale med 2 in 6 dinarji na uro, ženske so dobivale skoraj polovico manjšo plačilo. Veliko delavcev se je z nizkimi zaslužki težko preživljala, še posebej če so imeli družino.

Pogajanja za novo kolektivno pogodbo za vso tekstilno panogo leta 1936 so bila neuspešna. Zato so na pobudo komunistov in naprednih delavskih zaupnikov 20. avgusta v tovarni Jugočeška, tik pred začetkom popoldanske izmene, delavci ustavili stroje, sledili so jim v Jugobruni in Intexu. Z nenapovedano stavko in zasedbo tovarn so hoteli izsiliti nadaljevanje pogajanj in zvišanje plačil za vse tekstilce. V naslednjih dneh so se stavki pridružili tudi tekstilci v drugih slovenskih mestih.

V času stavke so delavci ves čas živeli v zasedenih tovarnah. Stavkovni odbori so skrbeli za red, organizirali so stavkovne straže, prehrano, imeli so zborovanja, kulturne prireditve in tudi maše. Stavka je imela velik odmev v časopisju in podporo javnosti. Delavci so najdlje vztrajali v Kranju in so bili s posredovanjem policije 16. septembra pregnani s tovarn. Nova kolektivna pogodba pa je določala celo nižje tarifne postavke kot so bile pred stavko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 9. januar 2007 / 06:00

Milan Kučan povabljen pred komisijo

Ljubljana - Ker koprski župan Boris Popovič na zaprti seji preiskovalne komisije državnega zbora o morebitnih političnih pritiskih na tožilstvo povedal, da naj bi...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 22:59

Praznujemo dva državna praznika

Pred nami sta dva državna praznika, ki sta tudi dela prosta dneva: 31. oktober – dan reformacije in 1. november – dan spomina na mrtve.

Kamnik / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 22:55

Spominska maša v Parku spomina in opomina

Kamniška Bistrica – Župnija Stranje in Društvo Demos na Kamniškem vabita na spominsko sveto mašo, ki bo jutri, 31. oktobra, ob 14.30 v kapeli v parku na Kopiščih. Somaševanje bo vodil zasl. prof. d...

GG Plus / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 22:41

Trubar nam je prvi rekel Slovenci

To, kar sta na najvišji ravni zmogli Katoliška in Luteranska cerkev – doseči spravo in obrniti pogled v prihodnost – potrebujemo tudi mi. To je tisti Trubarjev Stati in obstati. Premalo ga beremo in p...

Razvedrilo / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 22:14

Vedno bom hvaležen Slovencem

Tako pravi Isaac Palma, simpatičen 26-letni pevec, ki ga je konec predlanskega leta ljubezen iz Argentine pripeljala v Slovenijo – na Ptuj k izbranki Patriciji Brmež. Spoznala sta se leta 2014, ko...

GG Plus / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 22:02

Vsakdo si zasluži grob

Pred kratkim je v samozaložbi izšla knjiga Dediščina molka avtorice Milanke Dragar, ki govori o množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov v Crngrobu in hrvaških otrok v Matjaževi jami pri Pevnem maja 194...