S kolesom po Goričkem, 5. del

Besedilo: Grega Flajnik
Kategorija: Rekreacija / sreda, 26. april 2023 / 09:17

Zadnji dan smo se poslovili od naše gostiteljice Urške Bagola iz Gostišča Ajda. Res smo se lepo imeli pri njih in zdi se mi, da smo bili tudi mi všeč njim. Zaupali so nam namreč, da smo se zvečer kar sami zabavali v njihovih skupnih prostorih. Po skupinskem fotografiranju smo obrnili pedala in se ob reki Muri odpeljali do Šentilja. Spotoma smo spoznali še nekaj podatkov o avstrijski Štajerski, ki se ji po nemško reče Steiermark, po angleško pa Styria. Glede na površino je to druga največja avstrijska dežela od skupno devetih in ima 1,2 milijona prebivalcev. Glavno mest je Gradec/Graz, katerega staro mesto je na seznamu Unescove svetovne dediščine. Avstrijska Štajerska meji na kar pet avstrijskih zveznih dežel: na Koroško na zahodu in jugozahodu, na zahodu na Salzburško, na severozahodu na Zgornjo Avstrijo, na severovzhodu na Spodnjo Avstrijo in na vzhodu na Gradiščansko, na jugu pa meji na Slovenijo. Mi smo torej prekolesarili celotno mejo med avstrijsko Štajersko in Slovenijo, se pravi od Gornje Radgone do Šentilja – in ves čas nas je pot vodila ob reki Muri. Ta del poti je dolg približno 35 kilometrov in je del obmurske kolesarke poti, ki se začne pri izviru Mure v Radstattskih turah v Avstriji. Mura nato nekaj časa teče proti vzhodu in severovzhodu, nato pa zavije proti jugu skozi Gradec do Šentilja in nato po slovensko-avstrijski meji, skozi Slovenijo ter naprej po hrvaško-madžarski meji in se pri mestu Legrad na hrvaškem izlije v reko Dravo. Ob celotni dolžini 465 kilometrov dolge reke je speljana kolesarska pot. Del poti, ki smo ga prekolesarili, je tudi del daljše kolesarske poti EuroVelo 9, ki na razdalji 2050 kilometrov povezuje mesti Gdansk ob Baltiku in Pulj ob Jadranskem morju. To pot imenujejo jantarjeva pot, saj so že v bakreni dobi po njej iz dežel ob Baltiku do Sredozemlja prevažali dragoceni jantar. Med vožnjo smo ugotavljali, da je še precej neodkritih kolesarskih poti in dobili nove ideje za potovanja.

V bližini kraja Cmurek/Mureck smo se peljali mimo 28 metrov visokega kovinskega stolpa. Stolp je zgrajen spiralno in kovinska konstrukcija povezuje dve stopnišči, na vsakem je 168 stopnic. Na vrhu je majhna razgledna ploščad, s katere smo opazovali porečje reke Mure. Čeprav se je stolp na vrhu malo majal, smo se vsi povzpeli nanj. Sledila je prijetna vožnja do Šentilja, kjer smo prečkali državno mejo. Čakal nas je še zadnji in najbolj neprijeten del poti od Šentlija do Maribora.