Kranj gosti Mušičeve grafike
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je na ogled izbor 68 grafik iz zbirke, ki jo je leta 1991 v svetu eden najprepoznavnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev Zoran Mušič podaril takratni Občini Nova Gorica.
Kranj – V četrtek so v Galeriji Prešernovih nagrajencev odprli razstavo izbranih grafik slikarja, grafika in risarja Zorana Mušiča (1909–2005), ki je nastala v sodelovanju z Občino Brda, Goriškim muzejem in dr. Nelido Nemec, ki je sodelovala tudi pri postavitvi umetnikove podarjene zbirke na gradu Dobrovo leta 1991. Slednja je v čustvenem nagovoru zbranim ob odprtju razstave spregovorila o spominih izpred 32 let, ko naj bi v začetku poletja odprli omenjeno stalno zbirko.
»Grad Dobrovo; 134 podarjenih grafik je premišljeno in smiselno postavljenih v dveh nadstropjih v celoti obnovljenega renesančnega gradu iz prve polovice 17. stoletja. Želela sem narediti še zadnji pohod. Sprehodila sem se iz sobe v sobo, po desetih grajskih sobanah, kjer je bilo razporejenih 13 ciklov od leta 1949 do 1984 v tehnikah suhe igle, litografije in radiranke ali akvatinte, si ogledovala vsak grafični list posebej in se od vsakega z dolgim pogledom poslovila. Dolgo, dolgo sem jih imela ob sebi in jih čuvala kot punčico svojega očesa. Želela sem si, da bi tudi obiskovalcem – tako kot so mesece meni – spregovorili vse neponovljivosti tudi ob tisti resnici, kot je rekel Mušič 'moji resnici'. Da je pravzaprav njegovo intimno doživetje, še bolj izkustvo tisto, ki od časa do časa zaživi z vso silovitostjo ter se prelevi v sporočilo, ki se nas globoko dotakne, nas povsem omreži in za vedno zaznamuje. Iz sobe v sobo mi je tistega jutra Mušič vse bolj in vse glasneje govoril s tišino, in ko sem stopila v zadnjo sobo s poslednjimi grafikami, so mi molče sporočale 'Nismo poslednji',« pripoveduje dr. Nelida Nemec in nadaljuje: »Obstala sem v tišini in kot uročena gledala neponovljivi spoj pokrajine telesa, telesa in pokrajine. V meni je odzvanjalo: 'Nismo poslednji, nismo poslednji.' Začutila sem grozljiv strah, strah do kosti, gledala in gledala sem izpite obraze, figuralno kompozicijo ležečih mrtvecev in umirajočih, kjer se asociativno bleščijo črne lise, ki bi lahko bile oči in usta, grozeče dotikajoče se smrtne groze, in ne slovesa, bi ponovno – kot že tolikokrat prej – zgovorno razkrivale slikarjevo notranjost, njegovo iskanje dualizma dobrega in zla, smisla minljivosti in spremenljivosti. V tej kontemplaciji me zmotijo s sporočilom, da se otvoritvena svečanost odpoveduje, ker so tanki na meji z Italijo le nekaj kilometrov od Dobrovega. Onemela sem, groza se mi je zarezala v oči ... Torej imamo vojno.«
Grafike petintridesetih let
Za Kranjsko razstavo je iz zbirke v Gradu Dobrovo vodja galerije Marko Arnež izbral 68 grafičnih listov iz različnih obdobij Mušičevega ustvarjanja. V pritličju in v vseh sobah prvega nadstropja si tako lahko ogledamo njegove Konjičke v litografiji (1949), tu so dela od Dalmatinskega motiva iz leta 1953, tudi v litografiji, Trajekta iz leta 1955 v tehniki litografije, Ribiških mrež v Chioggi iz leta 1957 v jedkanici in akvatinti, Dalmatinske zemlje iz leta 1958 v tehniki litografije, Orientacijskih točk iz leta 1964 v jedkanici, Zemlja piše zemljo iz leta 1965 v jedkanici, Nismo poslednji iz leta 1970 v litografiji, Padlo drevo iz leta 1972 v tehniki suhe igle, Le Pic de Midi III iz leta 1975 v tehniki suhe igle, Kamnita pokrajina iz leta 1979 v tehniki akvatinte, Canale della Giudecca iz leta 1981 v akvatinti in Notranjščina katedrale iz leta 1984 v tehniki suhe igle. Dr. Nelida Nemec spregovori o zbirki tudi v filmu, ki je na ogled v prvem nadstropju galerije.
Kot je ob odprtju še povedal Arnež, je bilo doslej podeljenih 139 Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada s področja likovne in vizualne umetnosti, prvo Prešernovo nagrado je leta 1947 prejel Gojmir Anton Kos za sliko Dekle s harmoniko. V Galeriji Prešernovih nagrajencev imajo dela 107, manjkajo še dela 19 nagrajencev. Razstava bo na ogled do 3. junija.