Z rezjo rastline pomlajujemo

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Nasveti / torek, 25. april 2023 / 13:53

Rez sadnega drevja je treba razumeti in jo prilagoditi vsakemu drevesu posebej, pravi doktor agronomije Jan Bizjak, ki je marca že tradicionalno praktično prikazal spomladansko obrezovanje sadnega drevja na vrtu samostana v Mekinjah. Hkrati je opozoril na največje napake pri rezi dreves.

Mekinje – Rez je poleg gnojenja najpomembnejši del nege drevesa, je poudaril Jan Bizjak. »Z rezjo rastline pomlajujemo in jih ohranjamo mlade, na ta način pa dobimo lepo obarvane plodove. Nasprotno so na starem lesu plodovi manjši, slabše obarvani in slabše kvalitete z manj antioksidanti,« je pojasnil in dodal, da z rezjo drevo tudi oblikujemo in ohranjamo v ravnovesju. »Ljudje pogosto režejo preveč in nato dobijo ogromno enoletnih poganjkov. S tem porušijo ravnovesje, drevo pa namesto plodov proizvaja les.«

Ravnovesje drevesa torej najpogosteje porušimo ravno s premočno rezjo, posledično po Bizjakovih besedah drevesa zapadejo v začarani krog prebujne rasti vodnih poganjkov in premajhne rodnosti. Ob tem je poudaril, da je ključnega pomena razumevanje fiziologije rasti dreves, saj tako lahko drevo umirimo v rasti ter ga zopet spravimo v rodnost in ravnovesje. Hkrati moramo drevo razumeti z vidika energije in ravno z rezjo bomo pri rastlinah energijo usmerjali. »Ko boste drevo razumeli, ga boste znali tudi opazovati. Pri vsem, kar boste na drevesu naredili, vam bo namreč drevo pokazalo, ali ste naredili prav ali ne,« je poudaril, ob tem pa svetoval: »Preden začnete rez, poglejte, kaj ste storili lani in kako je drevo na to reagiralo.«

Kot zanimivost je dodal, da so tudi uši posledica neravnovesja, in sicer neravnovesja sokov v rastlini. »Do neravnovesja pa lahko pride zaradi različnih vzrokov, največkrat zaradi čezmernega gnojenja z dušikom. Če želite, da drevo umirjeno raste in nima uši, gnojite jeseni, najboljši za to je kompost, s čimer boste zagotovo preprečili pojav uši. Drugi najpogostejši vzrok je stres; ko je rastlina v stresu, namreč privabi škodljivce,« je povedal.

Med drugim je Bizjak še poudaril, da je sajenje drevesa kot rojstvo otroka. »Če gre kaj hudo narobe, so posledice vidne celo življenje; enako je pri drevesu,« je dejal. Pozorni moramo biti na globino sajenja. »Globlje boste drevo posadili na vegetativnih podlagah in težja je zemlja, torej več ko je ilovice oziroma gline, bolj bo drevo divjalo in bujno raslo. V peščenih tleh se denimo to ne bo zgodilo. Korenine je treba pri tem čim lepše razporediti, dve do tri korenine namestimo navpično navzdol, preostale razporedimo na strani.«