Osmišlja urbano naravo
Slikar Jur Samec se v kamniški Galeriji Pogled predstavlja z najnovejšimi deli iz cikla Urbana korita.
Kamnik – Osrednje kamniško razstavišče za aktualno umetnost Galerijo Pogled bodo do sredine maja izpolnjevala Urbana korita. Tak je namreč naslov razstave likovnih del slikarja Jurja Samca, diplomanta Visoke strokovne šole za risanje in slikanje, člana Likovnega društva Kranj, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Tokrat v svojih slikah – lahko bi rekli – ozelenjuje urbano krajino. Ob njegovih slikah začutimo, da to počne skrbno v maniri likovnega, v nekakšnem sožitju kompozicije s široko barvno paleto, hkrati pa naše pogledovanje v svoja urbana korita vedno znova nagrajuje z neko človeško toplino in pridihom estetskega. Ko gledamo, se počutimo res dobro. Na ogled je postavil 14 del različnih formatov, od velikih do miniatur.
Urbano in narava. Kar je zgradil človek in kar je bilo pred njim. Oboje skupaj v 21. stoletju. Ali kot ob dejstvu, da stalni napredek človeštva hkrati terja tudi davek v naravi in okolju, zapiše vodja galerije, umetnostna zgodovinarka Saša Bučan: »Še nikdar prej se ni človek toliko ukvarjal z ekologijo, ščitenjem vse narave, vseh živih vrst, začel se je širiti strah zaradi neumornega uničevanja planeta, strah pred samim sabo, strah pred tem, da bo človek izgubil vse niti, ki ga povezujejo s samim seboj.« In v nadaljevanju: »Prav urbana naravna scenografija je vodilo v zadnjem ciklu del slikarja Jurja Samca, ki skuša z Urbanimi koriti spregovoriti o lastnem razmisleku o naravi, s katero skuša vse bolj vzpostaviti stik.«
Jur Samec pove, da je že takoj po študiju začel cikel Vertikalni zapisi in Urbana korita so eno izmed njegovih nadaljevanj. Slike drugače gledamo z razdalje kot od blizu. Prvič v ospredje stopajo visoke pokončne stavbe v temnih tonih, ko se približamo, pa te skoraj izginejo in v prvi plan stopijo zelenje, trave, grmi, žuželke, kopica drobnih detajlov, ki v nasprotju s prvimi dajejo občutek življenja … »Od daleč vidite izstopajoče elemente, pokončne forme, velike barvne ploskve, ki z razdalje močno vibrirajo. Ko stopite blizu, pa vsi ti detajli ploskve nekoliko umirijo, hkrati pa gledalcu ponudijo, da z njimi vstopi v zgodbo,« pove slikar in doda, da v prvi fazi razmišlja predvsem likovno, o sestavljanju različnih elementov, o barvah, ne toliko o vsebini slike. »Načeloma izhajam iz čiste abstrakcije, ob ustvarjanju slike pa potem razmišljam o zelenem rastlinskem svetu in vseh oblikah, ki jih ta prinaša. Narava je največji umetnik.« Avtor naravo posnema, dodaja, odvzema, stilizira, ponekod naredi risbo, drugje le piko ali točko, ki je lahko cvet, morda se razvije v čebelico ...