Izziv z lokostrelsko družino

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / četrtek, 26. januar 2012 / 06:00

Niti pomislila nisem, da ne bom mogla napeti loka. In prav to se je zgodilo. Toja, trikrat zapored lokostrelka leta, Arne in Tomo Černe, člani lokostrelske družine, ki podira rekorde, pa so to pričakovali.

Za Glasov športni izziv je tokrat prišlo na vrsto lokostrelstvo. S fotografinjo Tino Dokl sva obiskali trening trenutno najuspešnejše lokostrelske družine v Sloveniji v sestavljenem loku, ki pa ni olimpijska disciplina. Toja, Arne in oče Tomo Černe iz Vikrč pod Šmarno goro, člani LK Feniks Kranj, so najboljši v svojih kategorijah. Pozimi streljajo v dvorani, poleti pa na prostem in temu imajo prilagojeno tudi nastavitev loka. Dvoranska sezona se večinoma konča marca.

Trening se je začel z ogrevanjem, ki je tudi pri lokostrelstvu zelo pomembno. »Še posebej se je potrebno posvetiti vajam za roke, zanemariti pa ne gre niti nog,« je poudarila 18-letna Toja Černe, ki je lokostrelstvo začela trenirati kot prva v družini. »To je bilo konec leta 2007, takoj na začetku leta 2008 je začel Arne, še istega leta pa tudi oči. Ni pa bil to moj prvi šport. Prej sem trenirala gimnastiko in badminton. Za lokostrelstvo me je navdušila prijateljica. Takoj, ko sem potegnila lok, sem vedela, da je to šport zame. Ko sem prišla domov, sem očiju rekla, da hočem lok, mami pa je dodala, da sem ponavadi vztrajna. Kupili so mi lok in takoj, ko sem videla, da sem lahko dobra, sem se lokostrelstvu začela veliko posvečati. Mi je pa super, da smo v tem vsi trije. Mami je pa za moralno podporo,« je nekaj besed namenila začetkom.

Sledila je predstavitev opreme: sestavljenega loka in puščic, ki po strelu na prostem letijo s hitrostjo okrog 350 kilometrov na uro. Puščice so za streljanje zunaj tanjše, za streljanje v dvorani pa debelejše. Opremo imajo iz Združenih držav Amerike, stane pa okrog dva tisoč evrov. »Načeloma je deset odstotkov uspeha oprema, vse ostalo je strelec sam. Je pa tudi teh deset odstotkov pomembnih,« se zaveda Toja, trikrat zapored lokostrelka leta v Sloveniji. Za ogrevanje so izstrelili nekaj puščic, nato pa nama s Tino pokazali, kako napeti lok. Spomnila sem se na lokostrelsko izkušnjo iz športnega tabora, na katerega smo šli v srednji šoli. Polovica razreda je po streljanju imela modre roke. »Pri nas se zelo, zelo redko zgodi, da bi tetiva udarila po roki. V tem primeru bi bilo to opozorilo, da narediš nekaj narobe,« je dejala Toja, vsi trije pa so, preden sva s Tino v roke vzeli lok, v en glas dejali, da nama loka sploh ne bo uspelo napeti. Slišalo se je smešno, a ga nama res ni. Mislim, da ga nisva napeli niti do polovice, kolikor bi bilo potrebno pred izstrelitvijo puščice. »Ne moreš kar ustreliti, če nimaš razvitih mišic. Imamo namreč močan lok, visoko funtažo. To niso loki, ki bi bili primerni za začetnike,« je pojasnil Tomo Černe, medtem ko naju je Toja potolažila, da bi z lokom, s kakršnim je prvič ustrelila ona, tudi s Tino z lahkoto napeli. In zanimivo: vsi trije so suhi, tako da to ne igra vloge. Iz izziva tako ni bilo nič, smo pa povprašali, kako je, če se oni pomerijo med seboj. »To je na treningih velikokrat, saj se tako lahko dobro pripravimo na tekme. Najuspešnejši je Arne. V dvorani je zadel že 591 krogov,« je priznal oče, ki ima družinski rekord na prostem (685 krogov), lastnica dvoranskega (578 krogov) pa je Toja. Vsi trije pa podirajo državne rekorde. Lani se je to zgodilo več kot petnajstkrat. Tojinih 682 krogov na prostem je bil nekaj časa celo članski svetovni rekord. So moški tudi v tem športu v prednosti? »Smo. Rezultati so boljši kot pri ženskah,« je odgovoril Tomo in se ustavil še pri svetovnem rekordu: »Na prostem je 712 krogov od možnih 720 iz 72 strelov z razdalje 50 m, v dvorani pa 599 krogov od možnih 600 iz 60 strelov z razdalje 18 m.« Podatki so iz discipline fita, poleg slednje pa trojica Černe nastopa še v arrowheadu, kjer so tarče postavljene v gozdu, medtem ko se disciplini 3D ne posvečajo.

V lokostrelstvu je zelo pomembna psihična priprava. »Dober lokostrelec je tisti, ki je fizično močan, miren in psihično stabilen,« je povedal 15-letni Arne Černe, Toja pa je dodala: »Psihično je to zelo naporen šport. Tekma v dvorani traja okrog tri ure, na prostem pa še kakšno uro več.« Toja in Arne se psihično na tekmo pripravljata s pomočjo programa za sproščanje, Tomo dela razne dihalne vaje, ukvarja se z jogo. »Streljaš leto, dve, tri, potem pride do rutine. Vsaka tekma postane borba samega s seboj. Ni konca učenja,« se zaveda Tomo. Lokostrelstvo jemljejo še kako zares. Skrbijo tudi za fizično kondicijo. Toja obiskuje še treninge akrobatike, Arne in Tomo tečeta in hodita, veliko tudi na bližnjo Šmarno goro. »Lokostrelstvo sem vzel za hobi, ki pa je postal tako močan, da mi vsak dan vzame dve do tri ure, poleg tega pa je potrebno še servisirati loke, za vse tri,« pove Tomo, najboljši slovenski veteran, ki si v letošnji sezoni želi visoko tudi v članski konkurenci. Dokazal se je že v lanski, ko je bil na državnem prvenstvu absolutno tretji. Arne tekmuje že v mladinski kategoriji, čeprav je še kadet, absolutno pa je bil celo že drugi, Toja pa je mladinka, nastopa pa tudi na članskih tekmah.

Dveurni trening, na katerem izstrelijo od 150 do dvesto puščic, so zaključili z vajami za moč. V letošnji sezoni jih čaka veliko tekmovanj, tako doma kot v tujini. Toja in Arne nastopata po celem svetu.