Zmagovalci smučarskih skokov na Gori v zadnjih dvajsetih letih (Foto: Matic Zorman)

Na Gori skačejo že desetletja

Letos mineva dvajset let od organiziranih tekem smučarskih skakalcev na Gori pri Komendi, jubilej Gorjanov, ki so znani po tem, da decimetre spremenijo kar v metre, pa je počastil tudi legendarni češki skakalec Jaroslav Sakala.

Skakalni komite Gora bo v začetku februarja praznoval dvajsetletnico prve uradne tekme na stari Koželjevi skakalnici sredi vasi, a zgodovina gorjanskih skokov sega še dlje.

 

»V 70. letih prejšnjega stoletja je po tedanji Jugoslaviji vladala prava evforija ob odprtju planiške velikanke in tudi naša vas se ni mogla izogniti temu veselju do smučarskih skokov. Na Koželjevem hribu so fantje postavili svojo skakalnico in z veseljem tekmovali, komu bo uspel daljši skok. Veselje do skakanja na Gori je opazil Klemen Pibernik, trener in učitelj skokov, ter fantom pomagal narediti še boljšo skakalnico. Popraviti je bilo treba zaletišče, odskočno mizo in seveda doskočišče, saj je bilo na starem posajeno sadno drevje in so morali tekmovalci večkrat narediti kakšen oster zavoj ob doskoku,« so se člani društva Skakalni komite Gora na prireditvi, ki so jo sredi januarja pripravili v Kulturnem domu Komenda, spominjali začetkov. S skoki so kar celo vas v začetku devetdesetih let znova okužili Jani in Robert Slapnik ter Matjaž Štebe in vse od tedaj so skoki na Gori stalnica. »Naše tekme niso zanimive zgolj zaradi skokov, ampak tudi zaradi druženja in dogajanja, ki ga pripravimo ob tem. Ne manjka smeha in dobre volje, da pa je še bolj zabavno, izmerjene daljave v decimetrih pomnožimo z deset, s čimer je naša skakalnica postala prava letalnica in leta 1996 je Franci Rogelj poletel kar 210 metrov,« v smehu razloži Jože Šimenc.

 

Gorjani so v zadnjih dvajsetih letih staro skakalnico zamenjali z novo in večjo, kupili pa so tudi snežni top, s katerim kljubujejo zelenim zimam. Kot se za jubilej spodobi, so na prireditvi, na kateri ob številnih hudomušnih posnetkih ni manjkalo smeha, podelili tudi priznanja dosedanjim zmagovalcem skokov na Gori. To so bili: Matjaž Štebe, Robert Slapnik, Franci Rogelj, Andrej Marin, Dino Klemenčič, Domen Sitar, Matjaž Podbevšek, Jure Pogačar, Aleš Uršič in Rok Klopčič. Gorjane pa je na prireditvi obiskal tudi častni gost, nekdanji odlični češki smučarski skakalec, danes pa trener – Jaroslav Sakala. »V Sloveniji je veliko zelo dobrih skakalcev in vsi trenerji bi vsaj enkrat morali na skoke na Goro, da bi videli, kako se dela s srcem,« je dejal na pol v šali na pol zares. Letošnja tekma skokov na Gori bo v nedeljo, 12. februarja.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Izleti GG / nedelja, 7. oktober 2018 / 17:21

Mesta in njihova jezera

Vaduz, St. Moritz in Chur smo že omenili, a na tridnevnem popotovanju smo vi­deli še nekatera druga mesta, jezera in zanimive točke, ki so se nam vtisnili v spomin.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...