Nad Jordanijo povsem očarana

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / nedelja, 2. april 2023 / 12:58

Študentki medicine Kaji Slabe se je lani novembra ponudila priložnost, da se prek Mednarodne zveze organizacij študentov medicine odpravi na izmenjavo v Jordanijo, kjer je opravljala klinično izpopolnjevanje v zasebni bolnišnici v Amanu.

V Jordanijo si je Kaja Slabe želela že dlje časa, da bi tudi v živo spoznala družinskega prijatelja, s katerim je njena družina navezala stik ob obisku Jordanije pred desetimi leti. Medicinska izmenjava se je zato pokazala kot izvrstna priložnost, da se srečata, saj je v Jordaniji preživela ves mesec. Čeprav je dopoldneve večinoma preživljala v bolnišnici, ji je namreč ob popoldnevih in ob koncu tedna ostalo dovolj prostega časa za druženje in spoznavanje dežele, ki jo je očarala, še preden se je odpravila tja. »V Jordanijo sem šla že 'zaljubljena', zato tudi nisem doživela posebnega kulturnega šoka, kot bi pričakovala, saj mi je arabska kultura dokaj dobro poznana.«

Mednarodna zveza organizacij študentov medicine omogoča več vrst izmenjav, Kaja Slabe se je kot študentka šestega letnika odločila za klinično izmenjavo na kirurgiji, tako da je večino časa preživela v operacijski dvorani. »Uvrstili so me sicer na plastično kirurgijo, a ker tovrstne operacije niso bile na programu vsak dan, sem imela možnost spremljati različne vrste operacij – prva je bila transplantacija ledvice.« Kot pravi, ji je prisotnost ob operacijah prinesla nova znanja v kirurgiji, do neke mere pa se je seznanila tudi z njihovim zdravstvenim sistemom. »Čeprav težko primerjam z našim javnim zdravstvenim sistemom, saj sem bila v zasebni bolnišnici, pa sem vseeno opazila določene razlike. Tehnična oprema je bila recimo v zasebni bolnišnici precej boljša kot v naših bolnišnicah, prostori pa so bili starejši – v evropskih bolnišnicah najprej menjamo vrata, pri njih pa je to povsem pozabljena stvar,« navede eno zanimivih opažanj. Opazila je tudi, da so bili v omenjeni zasebni bolnišnici vsi v posameznem dnevu pregledani pacienti naslednji dan že uvrščeni v program operacij. Velik vtis je nanjo naredil še odnos do pacientov in tudi njihovih družinskih članov, saj se ji je zdel veliko bolj oseben; pri obravnavi pacientov vse temelji na dotiku, bližini, toplini. Kot zanimivo naključje v jordanski bolnišnici je omenila, da je prvi zdravnik, anesteziolog, s katerim je govorila, z njo začel govoriti hrvaško. »Študiral je namreč v Zagrebu,« se je posmejala in dodala, da je tako prvi dan govorila več slovensko kot angleško. Študijsko izmenjavo, je poudarila, bi priporočila vsakomur.

Celotno izkušnjo enomesečnega bivanja v Jordaniji je ocenila kot zelo pozitivno. »Vsak, ki je opazil, da sem tujka, je takoj pristopil in mi ponudil pomoč, a na zelo nevsiljiv način.« V prostem času je raziskovala deželo in glavne znamenitosti, pri čemer se ji je zadnjih nekaj dni pridružil tudi fant. »Največji vtis so name naredile puščave, saj sem ugotovila, da o tem res nisem imela veliko znanja. Nisem si predstavljala, da je tako suha pokrajina lahko tako raznolika, da je toliko različnih puščav, da je v njih toliko raznolikih kamnin in uspeva toliko različnega rastja,« je priznala. Poskusila je veliko lokalnih arabskih jedi in tudi edino značilno jordansko jed, mansaf. »Meso se najprej dolgo kuha v lastnem soku, nato pa mu dodajo fermentirano mleko ali jogurt. Priprava je dolgotrajna, obvezno pa se je z rokami. Tradicionalno jo strežejo na porokah in večjih slavjih.« Predvsem pa si je deželo zapomnila po številnih prijaznih ljudeh, ki jim nikoli ni bilo težko odpreti niti vrat svojih dnevnih sob, da bi ji ponudili gostoljubje.