Novi odlok o kanjonu Kokre

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 27. marec 2023 / 09:43

V Kranju sprejemajo nov odlok o naravnem spomeniku Kanjon reke Kokre. Obstoječi odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Kranja za kulturni in zgodovinski spomenik je namreč zastarel in pomanjkljiv.

Kranj – Kranjski mestni svetniki so na zadnji seji potrdili osnutek odloka o naravnem spomeniku Kanjon reke Kokre, s katerim želijo v Kranju dolgoročno zagotoviti varstvo naravnih vrednot sredi mesta, ohranjanje vidne podobe območja, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter doseganje ugodnega ohranitvenega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov. »Meščanom in turistom je treba s sonaravnim urejanjem in vzdrževanjem primerne infrastrukture ter vsemi elementi trajnostnega razvoja območja ponuditi kakovostno izkušnjo kanjona,« ugotavljajo na Mestni občini Kranj (MOK). Trideset metrov globok kanjon reke Kokre je sicer drugi najvišji mestni kanjon v Evropi.

Za pripravo novega odloka so se odločili zaradi zastarelosti obstoječega odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Kranja za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je v veljavi že štirideset let. V njem je naravovarstvena vsebina pomešana s kulturno-varstvenimi vsebinami, za območje kanjona Kokre pa sedaj ni določen upravljavec, je brez načrta upravljanja in brez posebnega nadzora, pojasnjujejo na MOK. »Novi odlok razširja območje naravnega dela kanjona od Savske ceste do sotoč­ja Rupovščice in Kokre. Zavod za varstvo narave ocenjuje to enoto kot enovito in je ne želi deliti na več delov. Celoten kanjon je varovan kot naravna vrednota državnega pomena, v tem delu pa ga kot naravni spomenik tudi prezentiramo in z odlokom določamo upravljanje, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, kakšne so sankcije in ostale zadeve, ki niso opredeljene v odloku o občinskem prostorskem načrtu za kanjon Kokre, sprejetem v letu 2021,« je pojasnil Janez Ziherl, vodja urada za okolje in prostor Mestne občine Kranj.

Ziherl je še dejal, da je šestdeset odstotkov zemljišč v kanjonu v lasti države, 26 odstotkov v zasebni lasti in 14 odstotkov v občinski, zato si bo MOK zaradi boljšega upravljanja kanjona in razvoja turizma prizadevala za odkup zasebnih zemljišč. Tako se že pogovarja o možnosti odkupa travnika v kanjonu Kokre v vrednosti okrog 300 tisoč evrov.

V razpravi je Tomaž Ogris (PLS) v ospredje postavil nameravano prepoved snemanja filmov v kanjonu. Ziherl je pojasnil, da je bilo s strani zavoda za varstvo narave poudarjeno, da se v kanjonu kot naravni vrednoti ne morejo prosto izvajati aktivnosti, kot je snemanje filmov in reklam. »Tako smo v odlok zapisali, da je v primeru pridobitve dovoljenja z izvajalcem pogodbenega varstva to tudi možno, a le za javno predvajanje v skladu z varstvenimi cilji, torej ne za vsako ceno, da se to trži in služi na ta račun. Skladno s tem odlokom pa bo treba sprejeti petletni načrt upravljanja, v katerem bodo tudi naloge, kot so preverjanje stanja narave tako rastlinskih kot živalskih vrst in podobno. Cilj tega odloka je torej dejansko, da se varuje naravna vrednota kot taka, kljub temu da želimo obiskovalce. Pri tem pa se ne izvajajo moteči dogodki, kot so koncerti in večje prireditve,« je povedal Ziherl.

Irena Dolenc (NSi) je dejala, da je odlok obravnavala tudi komisija za finance in premoženjska vprašanja in ga podpira. So pa člani komisije problematizirali načrtovano uvedbo vstopnine. »Menimo, da je pri toliko vhodih v kanjon to nemogoče izvajati. To je tudi zelo blizu mestnega jedra in prebivalcev, ki to vrednoto uporabljajo kot park in hodijo tja na sprehode. Tako je treba na uvedbo vstopnine pozabiti,« meni Dolenčeva. Komisija predlaga tudi izgradnjo parkirne hiše, kjer bodo lahko parkirali obiskovalci kanjona, je še dodala.