Spodbuda k odpovedi alkoholu
Slovenska karitas skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa, Zavodom Med.Over.Net in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje osemnajstič spodbuja k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola, tokrat z geslom »Beseda zdravi«, ki poudarja pomen pogovora, podpore, sočutja.
Po podatkih NIJZ vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17-letnik posega po alkoholni pijači vsak teden, kar ima po besedah psihologinje Karmen Henigsman lahko še več negativnih posledic na telo.
Ljubljana – Letošnja akcija 40 dni brez alkohola se osredotoča na svojce alkoholikov, predvsem otroke, ki se morajo spopasti s številnimi stiskami. »Ocenjujemo, da se v Sloveniji več kot 70.000 otrok srečuje z alkoholizmom v družini ali rednim opijanjanjem staršev. Posledice so lahko zelo hude, kadar je poleg alkohola prisotno še nasilje, zlorabe in zanemarjanje,« je opozoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. »Tudi v 'milejših' primerih otroci izgubljajo pravico do otroštva, prevzemajo odgovornost, skrivajo problem, počutijo se manjvredne …« Geslo »Beseda zdravi« poudarja, da je o tem ter o problemih in stiskah nasploh treba (spre)govoriti, »da ne iščemo potem stranpoti, kot je alkoholizem«, je povedal Tomažič.
Izkušnje kažejo, da bližnji alkoholikov skrivajo težave, s katerimi se soočajo, da težko poiščejo pomoč. »Spregovoriti o alkoholizmu je težje kot povedati, da imaš sladkorno bolezen ali raka,« je bila ob začetku preventivne akcije nazorna Andreja Verovšek z Zavoda Med.Over.Net. »Zato je toliko bolj pomembno, da vemo, na koga se obrniti in kdaj.« Številne informacije o možnostih pomoči so zbrane na spletni strani brezalkohola.si, na voljo pa je tudi nov, anonimen in brezplačen vprašalnik, in sicer na spletni strani esos.karitas.si, ki pomaga pri prepoznavanju stisk in težav na področju medosebnih odnosov, duševnega zdravja in tveganega pitja alkohola, je povedala Verovškova.
Varne meje pitja alkohola ni
»Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani,« je poudarila v. d. direktorja Javne agencije za varnost prometa Simona Felser. »Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč, ki so imeli v krvi dovoljeno mejo alkohola, je lani v skoraj 300 prometnih nesrečah umrlo šest ljudi, 32 je bilo hudo telesno poškodovanih, 122 pa lažje.« Med drugim je opozorila tudi na nevarno kombinacijo alkohola in drog ter skrb vzbujajočo problematiko pitja alkohola med mladimi.
Po podatkih NIJZ vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17-letnik posega po alkoholni pijači vsak teden, kar ima po besedah psihologinje Karmen Henigsman lahko še več negativnih posledic na telo. Kot je povedala, je pitje alkohola povezano z več kot dvesto bolezenskimi stanji in poškodbami, hkrati pa povečuje stisko in rušilno vpliva na naše medosebne odnose.
Podpora z osebno zgodbo
Tudi Denis, ki po letih odvisnosti začenja novo poglavje v življenju, se je z alkoholom srečal v mladosti, najprej v družini, nato v družbi. »Začelo se je pri petnajstih, šestnajstih letih. Ob petkih, sobotah.« Postopno je pitje alkohola postalo del vsakdana. »Brez tega nisem več mogel funkcionirati. Mislil sem si, da mi ne more nič.« In ostal je brez vsega – službe, družine, doma. Ni več videl izhoda. Znanec, ki ga je srečal na kranjski avtobusni postaji, kjer je prosjačil za denar, ga je odpeljal na center za socialno delo, kjer so ga napotili v program Vrtnica v Kopru. »V alkoholu ni smisla,« povzame svojo izkušnjo, s katero želi prispevati k zavedanju o posledicah pitja.
Cilj akcije, ki poteka od 22. februarja do 8. aprila in v kateri poleg organizatorjev sodelujejo še druge organizacije, zavodi, društva, letos tudi knjižnice, je vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola.