Že četrto predsedovanje Alpski konvenciji

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Bohinj / petek, 3. februar 2023 / 08:03

V Bohinjski Bistrici je minuli petek potekal prvi večji dogodek v okviru dvoletnega slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji, ki sta se ga udeležila tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj.

Bohinjska Bistrica – Slovenija je v Alpski konvenciji aktivna vse od začetka, tokrat pa ji bo predsedovala že četrtič. Je tudi edina država med pogodbenicami, ki enkrat letno organizira Dan Alpske konvencije. Letos je bil posvečen občinam, zato so ob tej priložnosti pripravili srečanje z župani občin, ki so vključene v območje Alpske konvencije. Ta obsega v celoti ali delno 62 občin, kar predstavlja 33 odstotkov slovenskega ozemlja. Izvajanje Alpske konvencije je tudi sicer najbolj vidno na nivoju občin, ki se ukvarjajo z vprašanji trajnostne mobilnosti in prometa, vloge turizma za lokalni razvoj, trajnostnega kmetijstva in gozdarstva, zmanjševanja nevarnosti naravnih nesreč. Na srečanju v Bohinjski Bistrici, ki se ga je udeležila več kot polovica vabljenih županov, so prednosti članstva v alpskih povezavah predstavili tudi župani gorenjskih občin, in sicer bohinjski župan Jože Sodja, kamniški Matej Slapar in jezerski Andrej Karničar.

Varovanje alpskega prostora

Minister Brežan je v govoru županom poudaril, da je medsebojno povezovanje in sodelovanje ključno za doseganje skupnega cilja varovanja in zaščite alpskega prostora. Ob tem je vesel, da imajo župani pozitiven odnos do Alpske konvencije in trajnostnega razvoja. Srečal se je še z mladimi govorci, ki so mu predstavili svoje doživljanje življenja v Alpah. Zadovoljen je, da tudi mladi sodelujejo pri oblikovanju projektov in pobud za zaščito narave in trajnostnega razvoja, kar bodo na ministrstvu spodbujali z razpisom, s katerim bodo podprli vključevanje mladih v aktivnosti v alpskem prostoru.

Kot je še pojasnil Brežan, bodo prioritete dvoletnega slovenskega predsedovanja kakovost življenja v alpskem prostoru, biotska raznovrstnost Alp in okoljsko izobraževanje. »Naša ključna naloga v okviru predsedovanja pa bo priprava poročila o kvaliteti življenja, ki ga bomo ob koncu predstavili in bo predstavljalo vodilo za trajnostni razvoj v Alpah v skladu z vrednotami, ki jim sledi Alpska konvencija,« je dejal.

Prednosti povezovanja

Generalna sekretarka Alpske konvencije Alenka Smerkolj si želi, da bi se čim več slovenskih občin vključevalo v različne povezave. Poudarila je združenji Gorniške vasi, kjer že sodelujeta občini Luče in Jezersko, ter Alpski biseri, kamor sta vključeni tudi občini Bled in Bohinj. »Takšno povezovanja omogoča izmenjavo dobrih praks in reševanje izzivov, s katerimi se župani vsakodnevno spopadajo,« je pojasnila.

Prednost in korist povezovanja v okviru Alpskih biserov je poudaril tudi bohinjski župan Jože Sodja, ki meni, da bi morali tovrstna povezovanja še bolj okrepiti. »Alpski biseri zagovarjajo trajnostno urejanje prometa, kar je za našo občino zelo aktualno, saj se zlasti v poletnih mesecih srečujemo s čezmernim prometom. Problem pa lažje rešujemo v sodelovanju in s pomočjo občin, ki se spopadajo s podobnimi izzivi,« je dejal Sodja. Tudi blejski župan Anton Mežan pozdravlja tovrstna povezovanja, navdušila pa ga je zlasti energija mladih, česar si želi tudi na Bledu. »Smo v procesu ustanavljanja komisije mladih, ki bo predstavljala posvetovalno telo župana in bo podajala svoja stališča in mnenja,« je še povedal Mežan.