Ne močna, debela sem bila

S Heleno sva se dobili na dan, ko se je pred tremi leti zbudila iz kome. »Moje življenje je viselo na nitki, takrat sem se zavedela, da bo treba marsikaj korenito spremeniti, če hočem živeti.« In je. Ko je bila pred tremi leti na infekcijski kliniki, je imela 154 kilogramov, zdaj jih ima 82. Iz njenih oči sije ponos.

Pred Gorenjo vasjo v Poljanski dolini je imenitna vasica s še bolj imenitnim imenom: Žabja vas. V njej je dom našla Svetlana Makarovič, tudi Desa Muck je dolga leta živela tam, na novega leta dan preminuli Mako Sajko je tu prebival vse do svojih zadnjih dni. V vasici, ki je torej navdihnila prenekatero znano slovensko ime, pa živi tudi 52-letna cvetličarka Helena Alič. Pešpoti je v teh krajih veliko, Helena jih ima v zadnjih treh letih v malem prstu.

Pa ni bilo vedno tako

»Je tako, da kar počnem, počnem 'na polno', bodisi neumnosti bodisi dobre stvari. Mi je pa včasih vedno nekaj manjkalo. Zato sem kompenzirala s hrano, z 'žuri', no, s cigaretami potem ne več, saj sem že pred skoraj 15 leti nehala kaditi. Brez travarice pa v bistvu sploh nisem delovala,« se spominja Helena. Preveč kilogramov je imela že od osnovne šole naprej. »Še vedno me zmoti, ko kdo pravi: takrat, ko si bila močna. Ne, nisem bila močna, debela sem bila. Pa vendar nisem bila nikoli 'štorasta', z lahkoto sem recimo naredila predklon do tal, ki ga marsikdo z normalno težo ne more.« Pred dvajsetimi leti je shujšala za štirideset kilogramov. »Preprosto: nisem jedla. Nato sem v enem letu pridobila skoraj dvakrat toliko kilogramov, kot sem jih prej izgubila. Zdaj se zavedam, da sem razmišljala popolnoma narobe: če hujšaš zaradi lepote, ti ne bo nikoli uspelo, če pa zaradi zdravja, ti bo.« Zdravstvenih težav ni jemala resno in zdaj ve, kako narobe je bilo to.

Leta 2019 je zbolela za ošpicami

»Eden od zdravnikov v Ljubljani mi je rekel, da bi me tako, kot so me ošpice, zdelala prav vsaka bolezen, ki bi jo v tistem trenutku dobila, saj sem imela tako močno porušen imunski sistem.« Tri tedne sem bila v umetni komi. Ko sem toliko prišla k sebi, da sem začela dojemati svet okrog sebe, sem hitro prišla do ugotovitve, da če to 'zafrknem' – ves tisti trud, ki so ga zdravniki in sestre vložili vame, da se jim je zdelo vredno ohraniti pri življenju eno gmoto – nisem vredna tega, da sem preživela. Zame ostajajo motivacija in inspiracija. Ni zmeraj lahko, pa marsikdaj pomislim: če so oni zmogli, boš tudi ti.« Helenino življenje je tistega decembra 2019 viselo na nitki, ob ošpicah ji je slabelo delovanje organov, dobila je sepso. Kot so rekli zdravniki, je bil čudež, da je preživela.

Klik v glavi

Domov se je vrnila tik pred začetkom epidemije covida. V bolnišnici je shujšala 17 kilogramov. Nov začetek je bil težak, a je vztrajala. Opustila je nezdrave razvade. Začela je s tem, da do sosedov na kavo ni šla z avtom, ampak peš … »Ni daleč, dvesto metrov, ampak jaz sem morala priti še domov, sem pa na začetku lahko prehodila komaj deset ali dvajset metrov.« Potem je šlo dlje. »Ko sem šla prvič do Gorenje vasi in nazaj (skupno je to pet kilometrov), sem hodila skoraj štiri ure, čez nekaj časa sem za to pot porabila eno uro.« Med okrevanjem je praznovala abrahama. »Prijatelja sta mi kupila psička in motivacija se je le še dvigovala. Če se le da, greva z Marleyjem, triletnim mešancem med labradorcem in zlatim prinašalcem, na sprehod vsak dan.«

Obiskuje fitnes

»Gibanje in delanje na sebi sta enostavno postala moj način življenja. Tudi ko se mi včasih ne ljubi, grem v fitnes, oddelam tisto uro do dve in se počutim super. Moji asfitovci so fantastični, oba Aljaža, Anže, vsi po vrsti. Na mesec imam osem vodenih treningov, drugo delam sama. Ampak imam vedno podporo, svetujejo mi pri prehrani, kaj ukiniti, kaj dodati, zdaj imam neke težave s kolenom in so mi dali nanj trak. So kot moja nova družina.«

Čaka jo še odstranitev odvečne kože

»Če imaš dvajset centimetrov elastike, pa je trideset let raztegnjena na nekaj metrov, ne bo šla potem sama nazaj na dvajset centimetrov. Koža pa se ravno tako ne bo skrčila.« Računa, da se bo operacija zgodila v enem letu. S pravilno in uravnoteženo prehrano in gibanjem si mora do takrat tudi ojačati mišice. »Ne delam si dolgoročnih načrtov, živim zase in sebe postavljam na prvo mesto. Karkoli delaš v življenju, tega ne počni zato, da boš ugajal drugim ljudem, samo srce poslušaj – in gre.«