Jožica Šmid

Njena ljubezen do šivanja narodnih noš

"Ko vidim obleko narejeno, pozabim na vse preživete ure za šivalnim strojem. Takrat pozabim, koliko ur je vloženega v eno samo obleko," pravi Jožica Šmid.

»Vedno sem rada šivala, želela sem se šolati za šiviljo, vendar se ni izšlo.« Tako začne pripovedovati Jožica Šmid, ki je po poklicu kuharica, v prostem času pa že 20 let šiva narodne noše za AFS Ozara. Opravila je nekaj tečajev šivanja, za začetek je šivala zase in otroke. Za delo pri folklorni skupini jo je navdušila Marija Čipe, za začetek je sešila nekaj moških srajc, kasneje pa se je usmerila v šivanje ženskih kostumov. Pri Ozari deluje še kot garderoberka. Tudi mož Brane Šmid v vlogi učitelja plesov aktivno sodeluje pri skupini Ozara. Poudariti je potrebno, da vsi, ki delujejo pri folklorni skupini Ozara, delujejo ljubiteljsko in da za svoje delo niso plačani.

Sedaj se za pojem ljudska noša uveljavlja tudi ime kostum. Pri skupini Ozara uporabljajo izraz ljudska noša, tudi »Prešernova noša« oziroma kostumi iz prve polovice 19. stoletja. To pa zato, ker so danes šivani kostumi samo približni posnetek noše iz tistega časa. Velik izziv predstavljajo kroji različnih noš. Šmidova si pomaga s knjigo dr. Marije Makarovič Ljudska noša, ki opisuje noše po pokrajinah, vsebuje pa tudi krojne pole. Je pa potrebno kroje prilagoditi današnji višini plesalcev, saj so bili Slovenci pred 150 leti nižji kot danes. Pomaga si tudi z zbirkami, ki jih hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani in Pokrajinskem muzeju v Kranju, vendar imajo noše spravljene v depojih in je do njih težko priti. Izobražuje se še preko seminarjev, ki jih organizira Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, na zadnjem seminarju so obravnavali »peče«, to je sploh najstarejše žensko pokrivalo na ozemlju Slovenije.

Poleg krojev je težko dobiti primerno blago, Šmidova ga kupuje po Sloveniji in tujini, ko zagleda primeren kos blaga, ga kupi. Kot pravi je izredno težko dobiti blago za deset noš, kolikor jih je potrebno sešiti za posamezen sklop pokrajinskih plesov. Noše ne sešije čisto po meri plesalk, čeprav nekaterim vseeno vzame mere, temveč kroje priredi tako, da lahko obleke uporabi več plesalk različnih mer. Nekaj noš je sešitih za višje, nekaj pa za nižje plesalke.

Tipičen primer ženske alpske noše je tako sestavljen iz kratkega krila -rejevca, ki sega do kolen oziroma spodnjih hlač, sledi spodnje krilo, ki je iz bombaža in je ponavadi škrobljeno. Pomembni so rokavci, ki so tradicionalno segali samo čez prsi, danes pa jih šivajo do višine pasu, tako plesalke lažje plešejo, nato je krilo z modrcem in predpasnik. Blago za modrc je zelo drago in težko dobavljivo. Čas, ki ga porabi za eno nošo je odvisen od okraskov, ki jih je potrebno ročno zašiti na obleko. Povprečno porabi za rokavce med 16 do 25 ur, za predpasnik okoli 6 ur, za krilo z modrcem pa 16 do 25 ur dela. Za šivanje ene same ženske noše tako porabi tudi do 60 ur dela. Veliko stvari na noši, kot je spodnji rob krila, gubice v pasu, nabran predpasnik pa je ročnega. Prav tako so vsi okraski, od raznih trakov, vrvic, zlatih okraskov ročno prišiti.

Doslej je sešila 35 gorenjskih noš, 10 dolenjskih, 10 kostelskih, 10 belokranjskih, 10 prekmurskih in 10 koroških noš. Na vprašanje, ali ji je kdaj žal časa, ki ga porabi za šivanje odgovarja: »Ko vidim obleko narejeno, pozabim na vse preživete ure za šivalnim strojem. Takrat pozabim, koliko ur je vloženega v eno samo obleko. Malo sem pač mahnjena na narodne noše.« Naslednji projekt, ki ga bo šivala Jožica Šmid so štajerske noše, saj mlada skupina pri Ozari pripravlja štajerske plese.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 26. februar 2017 / 10:02

Če delaš z veseljem, delaš dobro

Nuša Ekar in Božo Grlj s Primskovega v Kranju sta partnerja v zasebnem življenju, pogosto pa se prepletajo tudi njune ustvarjalne poti na TV Slovenija. Ona kot scenaristka, on v vlogi režiserja – skup...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...