Kdaj zdraviti z antibiotiki

Besedilo: Karmen Janša, dr. med., spec. int.
torek, 11. december 2007 / 06:00

Do danes so antibiotiki rešili že na milijone življenj. Antibiotik, dan pravemu bolniku, v predpisanem odmerku in na primeren način, je eno od najmočnejših orožij v boju z bakterijskimi povzročitelji bolezni. Kaj hitro pa se lahko pokaže tudi kot strup, če ga uporabljamo nepravilno in takrat, ko sploh ni potreben.

V jesenskih in zimskih mesecih pogosteje zbolimo s povišano telesno temperaturo, kašljem, bolečim žrelom ali izcedkom iz nosu. V večini primerov gre za virusno obolenje, ki ga praviloma zdravimo s počitkom in večjo količino tekočine. Vendar veliko bolnikov z omenjenimi simptomi prihaja v ambulanto in pričakuje, da mu bo zdravnik za njihovo bolezen predpisal antibiotik. V takem primeru je zdravljenje z antibiotikom nepotrebno in tudi škodljivo. V svetu ocenjujejo, da kar polovica bolnikov prejema antibiotike brez razloga ali pa nepravilno. Nič bolje ni pri nas. Petina prebivalcev ima antibiotik v domači lekarni in kar četrtina odraslih bi ga uporabila za samozdravljenje. Nevarnosti samozdravljenja so številne: nepravilno ali prepozno postavljanje diagnoze, napačna raba antibiotikov, tveganje stranskih učinkov in součinkovanja z drugimi zdravili, posebno pri otrocih, ostarelih, nosečnicah in kroničnih bolnikih. Nepravilna uporaba antibiotikov, njihovo pretirano in neustrezno predpisovanje vodi do razvoja odpornih bolezenskih klic, zato ni nevarna le za bolnika, ki ga zdravimo, temveč ogroža celotno prebivalstvo. Po nepotrebnem si tako izbijamo iz rok najmočnejše orožje proti bakterijskim boleznim.

Antibiotiki so zdravila, ki ubijajo ali zavirajo razmnoževanje bakterij. Naravni antibiotiki so snovi, ki jih tvorijo živi organizmi, predvsem glive in bakterije. Novejši, sintetični antibiotiki so pridobljeni na kemični način, delujejo na večje število različnih bakterij in gliv in jih zato imenujemo širokospektralni antibiotiki. S protibakterijskim spektrom delovanja antibiotika označujemo področje njegovega delovanja. S tem označujemo posamezne vrste mikroorganizmov, ki so občutljivi na njegovo baktericidno (uničujoče) oz. bakteriostatično (zavirajoče) delovanje.

Do danes so antibiotiki rešili že na milijone življenj. Antibiotik, dan pravemu bolniku, v predpisanem odmerku in na primeren način, je eno od najmočnejših orožij v boju z bakterijskimi povzročitelji bolezni. Kaj hitro pa se lahko pokaže tudi kot strup, če ga uporabljamo nepravilno in takrat, ko sploh ni potreben. Tako neredko prihaja do tega, da antibiotiki, ko jih potrebujemo, enostavno niso več učinkoviti. Če antibiotik ne učinkuje na obolenje, je potrebno dokazati povzročitelja obolenja in njegovo občutljivost na posamezne antibiotike. Ta postopek imenujemo antibiogram. Učinkovitost antibiotika je odvisna od tega, ali je bakterija, ki je povzročila okužbo, odporna na antibiotik ali ne.

Odkritje penicilina leta 1928 je sprožilo eno največjih sprememb v zgodovini medicine. Učinkovitost penicilina in kasneje razvitih kemičnih antibiotikov je medicinski svet navdala z upanjem, da bo nekega dne mogoče povsem izkoreniniti bakterijske nalezljive bolezni. Vendar so nevarne bakterije živi organizmi in dokaj hitro postanejo odporne na antibiotike. S tem postaja delež odpornih bakterij vsako leto večji. Antibiotiki se namreč uporabljajo nekritično tudi na drugih področjih. Uporabljajo jih veterinarji za zdravljenje okužb pri živalih. Dodajajo jih živalski krmi v intenzivni prireji, pa tudi v pripravke za zatiranje plesni in drugih okužb rastlin. Vse te učinkovine pa na koncu končajo na krožnikih kot naša hrana. Najbolj odporne bakterije živijo v bolnišničnem okolju, kjer vlada za bakterije najbolj neizprosen boj za obstanek. Kadar se bolnik v bolnišnici okuži z bakterijo, ki je odporna za večino antibiotikov, je potrebno takega bolnika osamiti in pri njegovi negi in obiskih uvesti poseben higienski režim z umivanjem in zaščitnimi oblekami. Najbolj razvpita okužba je tako imenovana MRSA, kar je angleška kratica za Meticilin Resistant Staphylococcus Aureus, torej za stafilokok aureus – bakterijo, ki je odporna za meticilin.

Kot vsa zdravila, tudi antibiotiki povzročajo stranske učinke. Najpogostejši je pojav alergijskih reakcij. Zdravljenje z antibiotiki, predvsem s širokospektralnimi, uniči normalno gastro-intestinalno in vaginalno floro v našem organizmu, s tem zmanjša odpornost organizma in omogoča razrast patoloških bakterij in gliv. Nekatere vrste antibiotikov lahko povzročajo tudi okvaro jeter, ledvic ali živcev.

Antibiotike moramo uporabljati racionalno, z namenom ozdravitve bakterijske okužbe. Zelo pomembno je, da vedno jemljete trenutno le za vas, od zdravnika predpisan antibiotik, in da odmerka zdravila, ki ga je določil zdravnik, ne spreminjate po svoji presoji. S povišanjem odmerka se namreč povečajo tudi neželeni stranski učinki, premajhna količina zdravila pa zmanjša koristen učinek in se lahko razvijejo kronične oblike bolezni, sekundarne okužbe in že prej opisana odpornost klic na zdravilo. Pomembno je, da antibiotik jemljete v točno določenih časovnih intervalih (na 6, 8 ali novejše na 12 ali 24 ur) ter tako dolgo, kot je to predpisal zdravnik. Zdravljenja nikakor ne smete zaključiti dneva prezgodaj, čeprav so simptomi že izginili in ste videti zdravi.

Nekateri jemljejo antibiotike ob vsakem prehladu. Tudi zdravniki so bili in so še marsikdaj preveč radodarni z antibiotiki, ko zaradi pomanjkanja časa in pod pritiskom bolnikov ali staršev antibiotik predpišejo neupravičeno, namesto, da bi si vzeli nekoliko več časa in bolnika poučili, kdaj antibiotiki resnično pomagajo in kdaj škodujejo. Zato je danes skrajni čas, da se tudi zdravniki zavemo, kako moramo ob vsakem predpisanem antibiotiku razmisliti, kaj pričakujemo od tega zdravila, ali ga bolnik res rabi, koliko časa ga mora dobivati, v kakšnem odmerku.

Navodilo za bolnike, ki se zdravijo z antibiotikom

Pri zdravljenju morate povsem upoštevati navodila zdravnika. Nikoli ne pričnite zdravljenja z antibiotikom samovoljno, če vam je morda ostal od prejšnjega zdravljenja. Antibiotik jemljite v predpisanem odmerku, pazite na časovni razmak med odmerki, pojejte vse tablete do konca. Zdravljenje traja večinoma 7 do 10 dni, v nekaterih primerih le 3 do 5 dni, odvisno od zdravila, povzročitelja in vrste obolenja.

Vaš zdravnik mora zelo skrbno pretehtati korist in tveganje pri zdravljenju z antibiotiki. Dober zdravnik bo predpisal antibiotik res le takrat, ko je to potrebno. Samo izkušen zdravnik ve, katere bakterije so odgovorne za posamezne bolezni. Pozna tudi občutljivost bakterij na antibiotike v posameznih okoljih, kar mu omogoča, da bo izbral za vas najustreznejše zdravilo.

Zdravljenje je izključno v rokah zdravnika. Zato si izberite zdravnika, ki mu zaupate, kajti le tako bosta z roko v roki, na prijazen način, premagovala vaše težave.