Fibula, knof, zadrga, knoflca

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Kultura / četrtek, 5. januar 2023 / 12:11

V Mestni hiši v Kranju so povabili na odprtje vitrine meseca z naslovom Fibula, knof, zadrga, knoflca, če se kej strga.

Kranj – Vitrina meseca obiskovalcu predstavi fibule, »knofle« in broše, gumbe in botone ter tudi zadrgo. Slednjo je na podlagi starejših izumov patentiral Gideon Sundback leta 1917. Zanimiv pa je tudi del, kjer se obiskovalec razstave lahko seznani z »najnovejšim modelom zadrg«: cenzuro ali avtocenzuro. Med drugim spozna tudi, kaj je koumpounofobija.

Prisotne je najprej pozdravila Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja, ki je bila vesela, da so se ljudje udeležili odprtja razstave v tako velikem številu. Spomnila je tudi, da s 1. januarjem Gorenjski muzej praznuje sedemdeseti rojstni dan. Obletnico bodo na različne načine počastili skozi vse leto, je še dodala, potem pa predala besedo ddr. Vereni Perko, ki je tudi ena izmed avtoric razstave, pod katero se podpisujejo še Jože Štukl, Aleksandra Nestorović in Iva Ciglar.

Verena Perko je nadaljevala, da so v bistvu prav vsi, ki so se udeležili odprtja vitrine meseca, na neki način prispevali k razstavi. Ko se je odločila, da bi razstavila fibule, so ji na pomoč priskočili ptujski muzej, pa celjski, nekaj je tudi iz škofjeloškega. Tako pri tokratni vitrini sodelujejo Gorenjski muzej Kranj, Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Loški muzej pa je denimo prispeval bronasti fibuli za zapenjanje ženskih oblačil na ramenu s konca 1. oz. začetka 2. stoletja.

In kaj je fibula, ki kot beseda zveni tako učeno, pravi Perkova. »Zaponka, po gorenjsko 'knoflca',« je najbolj enostavna razlaga. Bolj učena pa: fibule so nastale kot zaponke za oblačila. Nadomestile so preproste igle, s katerimi so že pred več kot petimi tisočletji spenjali težka volnena oblačila. Lok in kaveljček sta preprečevala, da bi igla zdrsnila iz tkanine. Lok je bil v nasprotju z iglo, vpeto v blago, viden in primeren za okras. Zaključek fibule, kjer se je igla zapenjala v zanko na loku, je bil iz praktičnih in estetskih razlogov različno oblikovan. Sčasoma je fibula dobila tudi navoje, ki so preprečevali, da bi se okrašeni, vidni del zapletel v tkanino in jo poškodoval. Skozi zgodovino so tudi fibule imele funkcionalno ter okrasno vrednost in so enako kot obleka odražale status, stan ter pripadnost lastnika. Imele pa so tudi dodatno, pogosto skrivno simbolno in magično vlogo. Uporabljali so jih moški in ženske.

Arheologe najdba fibul navdušuje. Olajšujejo datacijo, prepoznavanje statusa, včasih tudi spola, celo etnično ali versko pripadnost. Omogočajo pa tudi študij tehnologije, materiala in izvora ter trgovskih izmenjav.