Najprej požar, zdaj poplave

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Železniki / sreda, 3. oktober 2007 / 06:00

Franc Trojar iz Železnikov je le štiri mesece užival v novem stanovanju, dokler ga januarja letos ni zajel požar. Pred tremi meseci ga je obnovil. Žal zaman, saj so ga povsem uničile poplave.

Železniki – Med najbolj prizadetimi v nedavnih poplavah v Železnikih je zagotovo Franc Trojar s Plavža. Šestega januarja letos je požar zajel hišo, v pritličju katere je le štiri mesece pred tem uredil stanovanje. »Oče, ki živi v zgornjem nadstropju, je zakuril v peč, preveč naložil vanjo in jo pozabil zapreti,« je pojasnil Franc, ki se je po požaru odločil, da stanovanje obnovi. Vanj je vložil prek dvajset tisoč evrov, na pomoč so mu priskočili kolegi, a je v novem stanovanju lahko užival le tri mesece, saj so ga popolnoma uničile nedavne poplave. »V teh dneh sem nameraval pripraviti piknik za vse, ki so mi pomagali pri obnovi. Kaj imam pa sedaj pokazati?« je ob našem obisku razočarano pripovedoval.

Njihovo hišo je pred tem poplavilo že v letih 1991, 1995 in 1998, najhujše poplave pa so bile letošnje. »Ker sem gasilec, sem na dan neurja šel pomagat, doma pa mi je medtem vse poplavilo. V stanovanju je bilo več kot meter in pol vode, vhodna vrata je odtrgalo, oče je bil naenkrat do vratu v vodi in še sreča, da se je sploh rešil,« se spominja Franc, ki je obnovljeno stanovanje nameraval zavarovati, ko bi vgradil še dvoje vrat, ki jih je čakal. »Zdaj je vse pohištvo zanič. Uničena je bela tehnika, ki sem jo na obroke kupil pred mesecem dni in jo bom tako odplačeval še nekaj časa. Večino stvari mi je voda odnesla, oblečen sem v Karitasove cunje,« je pojasnjeval Franc, ki zdaj začasno živi v zgornjem stanovanju pri očetu. Kmalu bo praznoval 30. rojstni dan. »Letos nimam česa praznovati,« doda skrušeno. A se je kljub temu, da je preživel štiri povodnji in požar, odločil, da znova obnovi stanovanje. »Kam pa naj grem drugače? Ne vem sicer, kako bom obnovil stanovanje, a počasi se bova z očetom že znašla. Ne bo lahko. Zaposlen sem v Domelu, ata pa ima tako nizko pokojnino, da moram večkrat jaz njemu pomagati.«