Komentar: Solidarnost je zmagala

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Gorenjska / sreda, 3. oktober 2007 / 06:00

Čeprav se zdi, da zaradi številnih obveznosti v zdajšnjem času le še hitimo drug mimo drugega, je nedavna naravna katastrofa pokazala, da imamo še vedno čut za stisko sočloveka. V najhuje prizadetih Železnikih se je čas ustavil, ko so poplave v pol ure uničile vse, za kar so se v zadnjih letih v občini tako trudili. Obupani in razočarani obrazi domačinov, ki so jih poplave v zadnjih dvajsetih letih prizadele že četrtič, so bili vsepovsod. A se je v Železnike že kmalu po prvih dneh začelo vračati življenje. Na obrazih je bilo kljub tragediji kmalu možno opaziti tudi nasmeške, v zraku se je čutil optimizem. Kako tudi ne, saj si verjetno ni nihče predstavljal, da bodo v svoji stiski naleteli na tolikšno solidarnost in pomoč.

Dejstvo je, da je v prvem tednu posledice neurja pomagalo odpravljati šest tisoč reševalcev, vojakov, gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, policistov … Še zlasti je razveseljivo, da se je v Železnike v dveh dneh zgrnilo prek dva tisoč prostovoljcev. Prav ti so prizadetim domačinom dali še dodaten zagon in občutek, da v tej tragediji niso sami, da se lahko zanesejo na sočloveka, ki jim je prišel pomagat čistit povsem razdejano stanovanje, v katerem je bilo več deset centimetrov na debelo blata in vode. V Železnikih, ki so že po enem tednu kazali povsem drugačno podobo, je bilo skupaj opravljenih 210 tisoč prostovoljnih ur.

Tudi finančna pomoč Železnikom je vse prej kot zanemarljiva. Samo na račun občine je v enem tednu priteklo skoraj 600 tisoč evrov in tolikšne odprtosti ni pričakoval niti sam župan Mihael Prevc. Telefoni na občini so v prvih dneh po katastrofi skorajda pregoreli zaradi klicev mnogih, ki bi želeli prizadetim občanom pomagati z materialnimi dobrinami.

V Železnikih se je torej v preteklih dneh pokazalo, da v stiski še vedno lahko upamo na odprta srca soljudi, ki so pripravljeni kakorkoli pomagati. Pokazalo pa se je tudi, da obstajajo tudi taki, ki nesrečo drugih poskušajo izkoristiti za svojo korist. Tako so nekateri, ki jih naravna nesreča sploh ni prizadela, na primer prišli po pomoč, namenjeno prizadetim občanom. Človek se vpraša, kje imajo takšni ljudje sploh srce. Vsaka medalja ima dve plati in tako tudi pozitivno zgodbo o izredni solidarnosti Slovencev spremljajo tudi podobne negativne zgodbe.

Nekaj podobnega se lahko zgodi tudi v zadnji fazi razdeljevanja humanitarne pomoči. Župan upa, da bodo denarno pomoč, ki jo bo tedaj občina Železniki znova delila, prejeli najbolj prizadeti občani. Ker bo težko ugotoviti, koliko pomoči je kdo prejel tudi iz drugih naslovov (sorodnikov, prijateljev, sodelavcev ipd.), župan (naivno) pričakuje, da bodo to odkrito povedali kar občani sami. Vse s ciljem, da bi največ občinske pomoči res prejeli tisti, ki jo najbolj potrebujejo. Upajmo torej, da poštenost še vedno nekaj velja in da županova pričakovanja vendarle niso prevelika. Bodo solidarni tudi prizadeti občani?