Podjetja se na različne načine prilagajajo razmeram na energetskem trgu. / Foto: Tina Dokl

Potrebna fleksibilnost

Tudi gorenjska podjetja se prilagajajo razmeram na trgu energentov. Kot pravijo, bo potrebna večja fleksibilnost, a vsaj večji zaposlovalci ne načrtujejo krčenja delovne sile.

V LTH Castings kljub izzivom v prihajajočem letu načrtujejo več kot sto novih zaposlitev.

Kranj – Prejšnji petek je državni zbor potrdil zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki med ukrepi vključuje subvencioniranje visokih cen energije, dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter za zagotavljanje likvidnosti. Celotna vrednost ukrepov za prihodnje leto in deloma tudi za leto 2024 znaša 1,2 milijarde evrov.

A do sprejetega so precej kritični v delodajalskih organizacijah, kjer pravijo, da zakon ne rešuje poglavitnega problema, s katerim se srečujejo številna podjetja – nerazumno visokih cen v ponudbah za zakup električne energije za prihodnje leto. Kot so povedali na novinarski konferenci ob sprejemu zakona na Gospodarski zbornici Slovenije, naše gospodarstvo s ceno električne energije okoli tristo evrov za megavatno uro ne more biti konkurenčno ne v Evropi ne globalno.

Prilagajajo se razmeram

Kaj aktualne razmere in ukrepi pomenijo za gorenjsko gospodarstvo, smo povprašali v Skupino SIJ, pod katere okrilje spada tudi jeseniški SIJ Acroni, ki velja za enega največjih porabnikov energije na Gorenjskem. Kot odgovarjajo, se že dlje časa prilagajajo aktualnim razmeram, že jeseni so proizvodnjo v jeklarskih družbah prilagodili cenam energentov in povpraševanju na trgu. »Prav tako proizvodnjo v jeklarnah, ki so največji porabnik električne energije, vsak dan prilagajamo glede na urne cene električne energije,« pravijo v Skupini SIJ in dodajajo, da s tem dokazujejo, da so zelo fleksibilen porabnik električne energije. Takšen poslovni model nameravajo ohraniti tudi v prihodnje, pri tem pa odpuščanj ne predvidevajo. Kot je že novembra na Gospodarskem e-forumu, ki so ga pripravili pri gorenjski GZS, povedal glavni direktor SIJ Acroni Branko Žerdoner, lahko s sedanjim številom delavcev dosegajo najboljše rezultate in na že zdaj napetem kadrovskem področju, kjer se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile, ne želijo narediti napake.

Tudi za škofjeloški LTH Castings, enega največjih zaposlovalcev v regiji, visoke cene energentov predstavljajo velik izziv. Kot pravijo, bo delež energije, zakupljene že pred energetsko krizo, v prihodnjem letu že precej majhen, tako da so v veliki meri vezani na trenutne tržne razmere. Pričakujejo, da bo povečanje končne cene električne energije okoli trikratno, česar verjetno ne bodo mogli v celoti pokriti. »Nekaj podražitev nam bo uspelo preliti v končne cene, a samo delno, poleg tega bomo, čeprav za velika podjetja ni najbolj ugoden, zagotovo uporabili določbe zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize,« so zapisali v odgovoru, kjer sicer poudarjajo, da bo v prihodnje potrebna velika mera fleksibilnosti.

Kljub izzivom uspešni

Za podjetjem je sicer uspešno leto, predvsem na področju elektromobilnosti so pridobili nove projekte v vrednosti okoli sto milijonov evrov letno, ki jih bodo realizirali v prihodnjih letih. Kot pravijo, so vezani na dobavno verigo evropske avtomobilske industrije, zato ne nameravajo zmanjševati obsega dela, prav nasprotno, načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu v Sloveniji zaposlili več kot sto ljudi. Nadaljevali bodo tako zaposlovanje operaterjev v proizvodnji kot tudi strokovnih tehničnih kadrov ter investicijami v proizvodne procese, avtomatizacijo in trajnost.

Z izzivi se srečujejo tudi v Novartisu, ki ima rastočo proizvodno enoto tudi v Mengšu, kjer zaposluje že okoli 1200 ljudi. Podrobnosti poslovanja v podjetju sicer ne razkrivajo, kot pa pravijo, jim je v pomoč vpetost v globalno okolje: »Glede na to, da smo prisotni v številnih državah po svetu in na različnih kontinentih, lahko z rešitvami in ukrepi znotraj skupine Novartis blažimo in uravnavamo tveganja, ki zadevajo naše delovanje.« Že več let si prizadevajo tudi za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij ter trajnostne rabe primarnih virov.

Predstavniki gospodarstva so se ta teden sicer znova sestali s predsednikom vlade Robertom Golobom, kjer so ponovno izmenjali stališča glede reševanja problematike visokih cen električne energije. Kot je pojasnil Golob, so cene električne energije v zadnjih dneh začele padati. Pričakuje cene s subvencijo za srednje velika podjetje med 190 in 210 evrov na megavatno uro, za energetsko intenzivna podjetja pa naj bi znašala okoli 170 evrov na megavatno uro.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 7. maj 2010 / 07:00

Turizem smo ljudje

Odgovor na članek »Letališče bo«, objavljen v mnenjih Deželnih novic v petek, 8. januarja 2010. Spoštovana ga. Kokalj,   Pozorno sem prebrala vaš članek v Deželnih novi...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 07:00

Pohujšanje v mestu šentloškem

Da bi se v mestu, ki je bilo nekdaj freisinško, dogajalo pohujšanje - to se pa res ne spodobi! V škofovsko mesto sodi pasijon, ne pa razne nečednosti. V tem, da jih ne dopušča, je loški župan spodobni...

Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 07:00

Mednarodni prostovoljni tabori

Pomagaj zgraditi muzej na prostem in poučevati romunske otroke... in spoznal boš sebe in svet

Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 07:00

Od Števerjana do Števerjana

Sklenjen je "Venec Slovenije" z Dragom Kraljem

Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 07:00

Les za violine in jahte

Slovenski lastniki gozdov zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov in padanja cen lesa iščejo čim boljše možnosti za prodajo. Ob državnih in kmečkih gozdovih je vse več novih, drobnih lastnikov gozdov...

Gorenjska / sobota, 26. maj 2007 / 07:00

Z novim oknom lahko tudi varčujemo

Oken in vrat ne kupujemo le za opremo novogradenj, ampak tudi ob njihovi izrabi.