Zaposlovanje invalidov (2)
»Zelo znani so naši redni programi aktivne politike zaposlovanja, v katere se vključujejo tudi brezposelni invalidi. Z vidika načela integracije je to zelo prav, saj se večina brezposelnih invalidov brez problemov ali z manjšimi prilagoditvami vključuje v naše redne programe.«
Skrbnica področja delovanja pisarn za delodajalce v Centralni službi Zavoda RS za zaposlovanje Lucija Pavlin je predstavila aktivnosti, ki jih zavod izvaja za zaposlovanje invalidov. Ena od teh so Pisarne za delodajalce, ki so bile leta 2013 ustanovljene po vsej Sloveniji in zagotavljajo celovito podporo delodajalcem, ki zaposlujejo nove sodelavce. Ena je tudi v Kranju.
»Aktualni podatki z včerajšnjega dne kažejo, da je bilo na zavodu objavljenih 4067 prostih delovnih mest in da imamo v evidenci trenutno skoraj 53 tisoč brezposelnih. Sliši se veliko, a treba je poznati tudi njihovo strukturo, da si lažje predstavljamo trenutno situacijo na trgu dela. Imamo 17 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, nekaj več kot 20 odstotkov je mladih, starih do 29 let, več kot 38 odstotkov je starejših od 50 let, 31 odstotkov je nižje izobraženih, polovica je dolgotrajno brezposelnih, prijavljenih je tudi 16,8 odstotka invalidov. Delodajalcem tako trenutno težko zagotavljamo kritje prostih delovnih mest, posebno če gre za delovna mesta s področja zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva, gradbeništva ter prometa in gostinstva, kjer se primanjkljaj kadra enako kot v letošnjem letu napoveduje tudi za prihodnje leto,« je na spletnem dogodku Poti zaposlovanja invalidov in dobre prakse delodajalcev, ki je potekal ob mednarodnem dnevu invalidov, trenutno situacijo opisala Lucija Pavlin.
Poti, kako sodelujejo z drugimi specialisti na zavodu in zunanjimi institucijami ter na kakšne načine spremljajo in zagotavljajo podporo invalidu, je predstavila Lea Kovač, defektologinja, ki že več kot trideset let dela na področju tako poklicne kot zaposlitvene rehabilitacije. Je skrbnica področja izvajanja Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v Centralni službi zavoda. Gre za obliko specialističnega svetovanja in vključevanja v rehabilitacijski proces, ki ga zavod izvaja že več kot štirideset let. Na letni ravni je v rehabilitacijsko svetovanje vključenih več kot štiri tisoč brezposelnih oseb. »Zavod ima na trgu dela in pri izvajanju Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov več različnih vlog. Nekatere so zelo znane, kot je posredovanje v okviru pisarn za delodajalce, zelo znani so naši programi in storitve vseživljenjske karierne orientacije in tudi redni programi aktivne politike zaposlovanja, v katere se vključujejo tudi brezposelni invalidi. Z vidika načela integracije je to zelo prav, saj se večina brezposelnih invalidov brez problemov ali z manjšimi prilagoditvami vključuje v naše redne programe. Ena izmed malo manj znanih vlog, čeprav jo izvajamo že od leta 1976, pa je ocenjevanje, ugotavljanje invalidnosti, vključevanje v procese rehabilitacije in ocenjevanje zaposljivosti. Na Zavodu za zaposlovanje imamo na nivoju območnih služb tudi rehabilitacijske komisije, ki so sestavljene multidisciplinarno in zagotavljajo timski pristop ter skupaj z rehabilitacijskimi svetovalci zagotavljajo izvedbo celotnega procesa rehabilitacije, vključno s pripravo različnih odločb, ki so potem vstopnica v svet takšnih in drugačnih olajšav, ki se izvajajo tudi na skladu na področju spodbujanja zaposlovanja invalidov. Poleg tega je vloga zavoda oblikovanje mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, njihov izbor in spremljanje delovanja. Zelo pomembna je vloga pri ustanavljanju invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov,« je še dejala Lea Kovač.
Zavod aktivno sodeluje tudi z invalidskimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi. Na lokalni ravni se zavod vključuje v projekt Zveze delovnih invalidov Občina po meri invalidov. Ta naziv ima štirideset slovenskih občin, tudi dve z Gorenjskega. Leta 2005 ga je prejela Občina Radovljica, letos pa Mestna občina Kranj. (Se nadaljuje)