Borijo se za preživetje

V škofjeloški Odeji, kjer se zadnja leta ukvarjajo z izgubo, so lani pridobili nove kupce in začeli na novo zaposlovati, za finančno in tehnološko prestrukturiranje pa računajo tudi na pomoč države.

Škofja Loka – Te dni v škofjeloški Odeji, kjer je trenutno sto zaposlenih, čakajo na odgovor vlade o dodeliti pomoči, za katero so zaprosili že lani, kredit in subvencija pa sta pogoj za nadaljevanje proizvodnje, ki je po petih letih padanja lani vendarle spet začela naraščati, trend pa se nadaljuje tudi v letošnjih prvih mesecih. Zato pa tudi ker ima Odeja dolgo tradicijo, so prepričani, da bo vlada razumela njihove načrte in da bodo uspešno podjetje.

Minuli konec tedna ste pripravili tradicionalni hišni sejem, ob tem pa ste obiskovalcem odprli tudi vrata prostorov proizvodnje. Zakaj?

»Predvsem smo želeli pokazati, da so naši izdelki res narejeni pri nas. V zadnjem času smo namreč večkrat slišali očitke, da izdelke, ki jih prodajamo, kupujemo na Kitajskem, nato pa nanje našijemo le etikete. To nikakor ni res. Odejini izdelki so Odejina proizvodnja narejena v Škofji Loki. Poleg tega se nam je zdelo, da je za kupce zanimivo, da lahko sami vidijo, kako se odeja sploh naredi. Odziv obiskovalcev je bil nad našimi pričakovanji, saj smo jih po proizvodnji v več skupinah peljali okoli sto petdeset. Zelo smo bili presenečeni, ker so prišle cele družine, poleg staršev tudi otroci, in marsikaj jih je zanimalo. Tako kot že več let smo obenem pripravili tudi hišno tržnico s čiščenjem zalog in nakup s popustom na ves redni program in tudi pri tem je bil obisk nad našimi pričakovanji.«

Odeja je bila pred leti uspešno škofjeloško podjetje, sedaj delite usodo tekstilcev. Kakšno je poslovanje?

»Za nas najboljše leto je bilo leto 2008, ko smo imeli osem milijonov prihodkov, nato pa so nam začeli prihodki padati. To se je dogajalo pet let in lani nam je prvič uspelo ustaviti to padanje. Glede na leto prej smo imeli celo nekaj rasti, kar pomeni skoraj štiri milijone prihodkov. To nam je uspelo s pomočjo novih trgov in novih kupcev. Seveda je padanje prihodkov zadnja leta pomenilo tudi zmanjševanje stroškov in števila zaposlenih. Tako smo imeli v najboljših časih 165 zaposlenih, najmanj jih je bilo nato 92. Število zaposlenih se je lani znova začelo povečevati, saj smo jih šest na novo zaposlili v proizvodnji, letos pa smo na novo zaposlili še dve trgovki, saj smo odprli še lastno maloprodajno enoto v Kopru. Tako nas je sedaj sto.«

Kaj je vzrok, da ste imeli v zadnjih letih izgubo?

»Vsa leta smo skušali iskati nove kupce in jih tudi dobivali, vendar pa nam je promet pri obstoječih kupcih padal hitreje, kot nam je uspelo pridobivati nove. Ta trend smo lani obrnili. Tako je za nas nov pomemben trg Amerika, saj za kupca delamo vreče za ležišča. Prav tako imamo novega kupca na Danskem za odeje in vzglavnike, uspešno sodelujemo z novim madžarskim kupcem. Raste nam prodaja v Nemčiji, smo pa manj prodali v Rusiji. Obračamo se na zahodne trge, tja kjer je kupna moč večja.«

Kakšen je delež izvoza?

»Še pred dvema letoma smo šestdeset odstotkov izdelkov prodali doma, izvozili smo jih štirideset odstotkov. Lani je bilo izvoza ravno toliko kot prodaje doma, v letošnjih prvih mesecih pa smo šestdeset odstotkov naših izdelkov izvozili, doma pa smo jih prodali štirideset odstotkov.«

Kljub vsem dobrim napovedim pa bo izgubo zadnjih let težko nadomestiti?

»Tri leta smo imeli izgubo in zaradi dolgov, ki trenutno znašajo še okoli 3,5 milijona; prišli smo do visoke stečajne ogroženosti. Še večje likvidnostne težave imamo zaradi likvidacije Probanke, ki je naša prva hišna banka. Tako se, kljub novim poslom in novim trgom, še vedno ubadamo z izjemnimi likvidnos­tnimi problemi.«

Lani ste za pomoč zaprosili državo in prav te dni si obetate, da bi dobili kredit in subvencijo?

»Ker imamo nove posle in trge, potrebujemo tudi denar za investicije. Zato smo začeli program prestrukturiranja in za izvedbo tega programa zaprosili za držav­no pomoč. Zaprosili smo za 1,2 milijona evrov dolgoročnega kredita in 216 evrov subvencije za ohranitev delovnih mest. Ker smo vsa soglasja že pridobili, računam, da bomo te dni obravnavani na vladi.«

Kakšne so plače zaposlenih?

»Ker smo tekstilci in še vedno v krizi, imamo plače izjemno nizke. Že večkrat smo jih znižali in veliko jih prejema minimalne plače. Celo te včasih za kakšen dan zamujajo, ker se nenehno borimo z likvidnostjo. Seveda pa je naša želja, da bi, ko se nam poslovanje stabilizira, lahko povečali tudi plače.«

Kdo ste lastniki Odeje?

»Nas je trideset družbenikov, med njimi smo zaposleni in bivši zaposleni. Večinskega lastnika nimamo, jaz sem z dobrimi dvajsetimi odstotki največja družbenica.«

Kaj boste storili, če pomoči države ne boste dobili?

»Če pomoči ne dobimo, smo resnično zelo stečajno ogroženi. Kakšni bodo potem ukrepi, ta trenutek težko napovedujem, vendar je dejstvo, da je v tekstilu kruh težak in borba strašna. Ker imamo dolgo tradicijo in delujemo že več kot dvainosemdeset let, pa tudi ker je pripadnost zaposlenih zelo velika, se borimo za preživetje in pri tem računamo tudi na pomoč države. Verjamemo namreč, da znova lahko splavamo in dobro poslujemo.«