Izkušnja pri družinski hiši
Kakšne so izkušnje delovanja male komunalne čistilne naprave pri novi družinski hiši v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami?
Kot pravijo, je bilo navade kar precej treba spremeniti, saj za dobro delovanje naprave v odtok ne smejo priti močna čistila, varikina, zdravila, laki, kisline, lug, razredčila. Vse to namreč uniči mikroorganizme v napravi.
Njihovo napravo je treba izprazniti, ko se nabere en kubični meter gošče, kar je približno enkrat na leto.
Pri Omerzelovih v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami so malo komunalno čistilno napravo uredili ob gradnji nove družinske hiše leta 2008. O tem, kakšne so izkušnje in kako naprava deluje, kako velika investicija je to in kako pogosto morajo naročati odvoz odvečnega blata, smo se pogovarjali z Alenko Omerzel. Kot je povedala, je bila vgraditev male komunalne čistilne naprave vključena v projektno dokumentacijo in tudi pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker pred šestimi leti graditelji hiš še niso imeli veliko izkušenj s takšnimi napravami, sta z možem poiskala informacije prek spleta in proučila različne ponudbe več proizvajalcev. Na koncu sta se odločila za napravo proizvajalca Roto, ki ima zmogljivost 6 PE (to je populacijskih ekvivalentov), čeprav bi za štiričlansko družino načeloma zadoščala naprava zmogljivosti 4 PE. Napravo so vgradili na dvorišče tik ob hiši, dno naprave v jami je na globini treh metrov, uredili so betonski okvir in pokrov, tako da je naprava »povozna«, torej je na dvorišču mogoče parkirati. Pomembno pri izbiri mesta vgradnje je, da je mogoč dovoz tovornjaka, ki pride prečrpat in odpeljat goščo. Čistilna naprava za delovanje potrebuje elektriko, saj vgrajeni kompresor dovaja zrak v napravo in prečrpava vsebino. Kompresor je lahko postavljen v posebnem prostoru v hiši, bolj enostavno pa je, če je elektrika pripeljana do same naprave. Ko je bila naprava vgrajena, so jo Omerzelovi prijavili javnemu komunalnemu podjetju JEKO-IN, na začetku pa – ker zakonodaja na tem področju še ni bila povsem dorečena – so za odvoz gošč plačevali enako kot lastniki greznic. Letos pa so opravili obvezne meritve, predstavniki javnega komunalnega podjetja so prišli odvzet vzorce iz naprave in jih dali v analizo, nato pa Omerzelove pisno obvestili, da so vzorci ustrezni in delovanje naprave izpolnjuje zahtevane okoljske kriterije. S tem se je okoljska dajatev družini znižala za devetdeset odstotkov.
Smrad, če naprava ne deluje dobro
Kako pozorni pa so družinski člani pri tem, kaj mečejo v odtok? Kot pravijo, je bilo navade kar precej treba spremeniti, saj za dobro delovanje naprave v odtok ne smejo priti nobena močna čistila, varikina, zdravila, laki, kisline, lug, razredčila. Vse to namreč uniči mikroorganizme v napravi. Znak, da naprava ne deluje dobro, je smrad oziroma neprijeten vonj. To pomeni, da je v napravi prišlo do gnitja in je mikrobiološko čiščenje moteno, ali pa se je nabralo že preveč gošče in je potrebno praznjenje. In kako pogosto morajo Omerzelovi naročati odvoz gošče? Po besedah sogovornice mora vsak uporabnik v skladu z navodili proizvajalca preverjati količino gošče in nato naročiti odvoz. Njihovo napravo je treba izprazniti, ko se nabere en kubični meter gošče, kar je približno enkrat na leto. Javno komunalno podjetje na Jesenicah po novem odvoz zaračunava mesečno s položnicami, pri čemer upošteva eno praznjenje na dve leti. Omerzelovi računajo, da bo to za njih premalo in bodo verjetno morali naročiti in dodatno plačati še en odvoz v dveh letih. Ob tem velja razmislek, ali bi se morda ne izplačalo vgraditi male komunalne čistilne naprave z večjo prostornino, tako da bi naenkrat odpeljali večjo količino gošče. S tem bi lastnik morda lahko prihranil pri stroških odvoza, razmišlja sogovornica, pri čemer pa je odvisno, na kakšen način javno komunalno podjetje zaračunava storitev odvoza (ali zgolj po kubičnem metru gošče ali zaračuna tudi dodatne stroške glede na oddaljenost in podobno).
Investicija 2400 evrov
In kakšna investicija je bila nakup in vgradnja naprave? Pred šestimi leti so se cene naprav gibale kar okoli pet tisoč evrov, nato pa je na trg prišel cenejši model, ki je stal okrog dva tisočaka. Omerzelovi so tako za stroške nakupa in vgradnje odšteli okrog 2400 evrov. Pri tem velja omeniti, da bi stroški priključitve na kanalizacijsko omrežje (če bi to seveda bilo zgrajeno) znašali še bistveno več.
Kot je še dodala sogovornica, enkrat na leto pokličejo pooblaščeno osebo proizvajalca, da preveri delovanje naprave. Prav tako proizvajalec napravi priloži navodila za vzdrževanje in knjižico za evidenco lastnih pregledov.