Nagrada športniku in umetniku

Koroški Slovenci že desetletja izražajo zahvalo posameznikom iz slovenskega in večinsko nemškega naroda na Koroškem, ki prispevajo k vsestranskemu razvoju slovenstva in slovenščine na Koroškem ter zagovarjajo enakopravnost Slovencev in njihovega jezika ter kulture med nemško govorečimi. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podeljujeta takim posameznikom Einspielerjevo nagrado, Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza pa Rizzijevo nagrado. Osebnosti, po katerih se imenujeta nagradi, sta pomembni v zgodovini Slovencev na Koroškem. Duhovnik, politik, publicist in kulturnik Andrej Einspieler (1813–1888) je bil zagovornik enakopravnosti slovenščine na Koroškem in sožitja obeh narodov na Koroškem. Bil je tudi poslanec v koroškem deželnem zboru. Leta 1851 je skupaj s škofom Antonom Martinom Slomškom in jezikoslovcem Andrejem Janežičem ustanovil Mohorjevo družbo v Celovcu. Politik, pesnik in v zrelejših letih tudi duhovnik Vincenc Rizzi (1816–1856) pa je bil koroški literarni bojevnik za svobodo in za enakopravnost jezikov v habsburški monarhiji. Znana je njegova misel o slovenščini: Ne zatirati ga, ampak naučiti se je treba slovenskega jezika. Vincenz Rizzi je nekaj časa živel tudi v Sloveniji.

Letošnjo Rizzijevo nagrado so v začetku novembra v Zahomcu na Zilji podelili pedagogu, vrhunskemu športniku, trenerju, kulturniku ter zavednemu Slovencu Robertu Kropiuniku, ki se je mami Slavici rodil 12. februarja leta 1943 v Kranjski Gori. Od tam sta se preselila na Koroško v Brnco k očetu Ferdinandu, ki je bil rojen v Brodih pod Ljubeljem. Doma in kasneje v Celovcu je doživljal hude napade nahujskanih nemških dijakov. Mnogi od napadalcev so postali kasneje njegovi prijatelji. Robert je ostal zaveden Slovenec tudi v nemškem okolju. Njegova družina, soproga Claudia, hčerka Ilona in sin Marjan, govori slovensko. Skorajšnji osemdesetletnik Robert je po končani slovenski gimnaziji v Celovcu študiral geografijo in šport v Celovcu, nato pa se je predal športu in kulturi. Bil je gonilna sila atletike na Koroškem in ustanovitelj Atletskega centra Koroške (ACK), kjer deluje še danes. Treniral je generacije mladih športnikov in tudi sam tekmoval. Bil je devetkratni avstrijski prvak v teku na 400 metrov in udeleženec svetovnih in evropskih prvenstev. Odgovoren je bil za telesno pripravo mnogih smučarjev in nogometašev. Z boroveljskim klubom ATUS je postal koroški nogometni prvak. Poučeval je tudi likovno vzgojo in sam slikal. Z atletiko živi še danes. Vsak dan odhaja na celovški stadion in tam uživa med vadbo z mladimi, s katerimi govori nemško in tudi slovensko. Marsikdo ga vpraša, kateri jezik govori, pa pove, da je to slovenski, domači jezik na Koroškem.