Hotemažani na Štefanji gori

Na kulturni praznik smo organizirali prvi družinski pohod Hotemažanov na Štefanjo goro z željo, da bi ta pohod postal tradicionalen.

Na jesenskih lokalnih volitvah smo bili v vaško skupnost Hotemaže izvoljeni novi člani. V mandatu, ki so nam ga zaupali volivke in volivci iz Hotemaž, za kar se jim najlepše zahvaljujemo, smo si poleg ostalih aktivnosti, ki jih bomo poizkušali uresničiti v času našega mandata, zastavili tudi nalogo, da poizkušamo oživiti družabno življenje naših sovaščanov. Na kulturni praznik (8. februar) smo prav iz tega razloga organizirali prvi družinski pohod Hotemažanov na Štefanjo goro z željo, da bi ta pohod postal tradicionalen. Čeprav je bilo že nekaj dni pred predvidenim pohodom slabo vreme, smo z optimizmom pričakovali četrtek, torej dan našega prvega organiziranega pohoda na Štefanjo goro. Tudi v četrtek smo se zbudili v čemerno jutro, vendar na srečo brez padavin in obenem zadovoljni, da bomo pohod lahko izpeljali. Zaradi slabih vremenskih razmer predhodnih dni smo bili namreč pripravljeni tudi na to, da bi pohod zaradi dežja morali odpovedati.

Nehaj pred 10. uro smo se člani vaške skupnosti zbrali v vaško-gasilskem domu in dorekli še zadnje podrobnosti glede organizacije pohoda. Že iz predhodnih prijav vaščank in vaščanov smo predvidevali solidno udeležbo, da pa se bo pohoda udeležilo 44 pohodnikov, pa so bile le naše skrite želje. Ob 10. uri in nekaj minut, ko je bila zbrana že večina prijavljenih pohodnikov, je vse zbrane najprej nagovoril predsednik vaškega odbora g. Andrej Aljančič. Udeležencem se je zahvalil za tako veliko udeležbo, razložil potek poti, (Hotemaže–Olševek–Štefanja gora–Možjanca–Tupaliče–Hotemaže), opozoril na previdnost na pohodu zaradi razmočenega terena ter opravičil odsotnost župana in tudi sovaščana Mira Kozelja.

Pohod do Štefanje gore, kamor smo prispeli nekaj pred dvanajsto uro, je ob prijetnem kramljanju med udeleženci oziroma sovaščani zelo hitro minil. Da smo na poti do končnega cilja ubirali prijetne in manj poznane poti je poskrbel Janez Brolih, ki je pohod vodil tako, da so mu lahko sledili prav vsi pohodniki. Seveda pa smo pohod popestrili z vmesnim postankom, kjer smo se nekoliko okrepčali, tako da je bilo nadaljevanje poti še bolj prijetno. Kar hitro je bil za nami še zadnji vzpon in že smo ugledali kmečki turizem pr´ Mežnarju. Po krajšem oddihu in okrepčilu smo v spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna prebrali nekaj njegovih pesmi.

Ob približno dvanajsti uri in trideset minut smo se preko Možjance odpravili proti domu, kamor smo prispeli okoli štirinajste ure. Vsi udeleženci pohoda smo se po končanem pohodu zbrali v vaško gasilskem domu, kjer nas je po prijetni poti in druženju čakala malica. Malo utrujeni, pa vendar zadovoljni in siti smo se poslovili in si rekli: »Nasvidenje prihodnje leto.« Še nekaj statističnih podatkov. Pohoda se je udeležilo 44 pohodnikov. Najstarejši pohodnik je bil Vinko Balantič (73 let). Najstarejša pohodnica je bila Anica Šubelj (68 let). Najmlajši pohodnik je bil Matic Podobnik (5 let). Povprečna starost pohodnikov pa 43 let. Člani vaške skupnost Hotemaže smo bili z udeležbo in potekom pohoda izredno zadovoljni, zato si želimo, da bi pohod vaščanov na kulturni praznik postal tradicionalen.