Prazniki prihajajo
Vstopamo v praznični čas leta. Nekaterim je najbolj všeč, drugi se ga izogibajo. Nekateri imajo v tem času največ dela, drugi radi praznujejo in počivajo. V nedeljo se začne adventni čas, čas priprave na božič. Trgovine so polne okrasja, sladkarij in drugih dobrot, vsi ponujajo dobrote, svetleče predmete, ki jih pogosto lahko poimenujemo šara, velika šara. Bolj kot se sveti, bolj je privlačna. Ne vem, kaj je lepše, obdarovati druge ali prejemati darila od drugih. Jaz rada osrečim druge. Cvetličarne in veleblagovnice so polne adventnih venčkov, ki so narejeni iz različnih materialov. Nekateri prisegajo na tisto, kar naberejo v gozdu in okolici. Na Primorskem nabirajo različne mahove, ruj, storže cipres, belo omelo in drugo zelenje, ki ga v naših krajih ne najdemo. Drugi ljudje imajo raje svetlikajoče bunke, trakove in ostalo okrasje, kar kupijo v trgovinah, na sejmih, preko spleta. Barva adventa je vijolična ali bela. Vse okrasje v trgovinah je predvsem v rdeči, beli in zeleni barvi. Prebiram recepte za piškote in premišljujem, ali bi spekla kakšne nove slaščice. Najraje imam piškote, ki jih na pekač polagaš kar z žlico. Če vprašam otroke, imajo najraje tiste piškote, ki so namazani z Nutelo. Imam številne silikonske modele in modelčke za decembrske dobrote, ki jih pravzaprav uporabljam le decembra. Sredi poletja pač ne delaš slaščic v obliki smreke, zvonca, angelčkov, Božička, Miklavževe palice in drugo. Tako odprem svoj zvezek za recepte in v njem najdem stran, kjer sem lani zapisala, kaj spremeniti v decembru 2022. Tukaj piše: »Voščilnice pošlji med 10. in 15. decembrom. Speci le eno vrsto potice, največ dve. Eno speci v modelu za potice, iz druge kepe testa oblikuj rogljičke, ki jih daš v zamrzovalnik. Združi praznovanje rojstnega dneva z božičnim kosilom. Mah za jaslice nabrati prej, v začetku decembra. Božično drevo in jaslice postaviti do 20. decembra. Na sveti večer ne kuhaj kosila, božična večerja naj bo približno ob petih popoldan. Jaslice postavimo na višino 50 centimetrov od tal na več manjših miz, da jih bomo lahko opazovali bolj od blizu.«
Na napakah se učimo in vedno je priložnost, da poenostavimo ali izboljšamo. Praznike bi radi preživeli mirno, mi smo pa utrujeni in naveličani od vsakodnevnih skrbi in obveznosti. Tako se lotimo dela prej in postopoma. Nikakor ne vse zadnji trenutek in ne preveč naenkrat. Ko je človek preveč utrujen, hitro izreče besedo, ki je sicer ne bi. Med prazniki je res nepotrebno reševati nesoglasja in prepire. Od praznikov imamo običajno toliko, kolikor vanje vložimo. Mnogi rečejo, da je ljudem najtežje ravno med prazniki, ko so skupaj in imajo čas. Tedaj vzplamti ogenj čustvene napetosti, jeze, obupa, samote, razočaranja …