Kiparili in se družili

Na Osnovni šoli Franceta Prešerna Kranj je tik pred krompirjevimi počitnicami potekala 9. Prešernova forma viva – srečanje mladih likovnikov iz štirih šol, ki nosijo ime po pesniku Francetu Prešernu.

Srečanje vseh štirih osnovnih »Prešernovih« šol je tudi letos minilo v ustvarjalnem vzdušju. Učenci so z dleti, kladivi in žagami izdelali človeške figure iz siporeksa. Kranjskim osnovnošolcem so se pridružili še vrstniki iz Maribora, Ribnice in Črenšovcev. Vsako ekipo so sestavljali trije učenci, ki so morali ob pomoči mentorja v dveh urah in pol iz siporeksa izdelati obhodni kip. Za motiv so letos izbrali torzo oziroma človeško figuro, je pojasnil ravnatelj kranjske šole Aleš Žitnik. Kipi bodo odslej krasili okolico njihove šole.

»Naš osnovni namen je druženje, obenem pa učenci spoznavajo kiparske tehnike,« je dejal Žitnik in dodal, da se učenci ob takih nalogah zelo zabavajo, saj tega pri rednem pouku ne izvajajo. Likovna pedagoginja in mentorica kranjske ekipe Patricija Zbičajnik je razložila, da so se izdelave kipa lotili devetošolci, ki obiskujejo izbirni predmet likovno snovanje. »Navadno izberemo učence, ki se že pri pouku izkažejo za spretnejše.« Vsaka skupina je najprej naredila skico, nato pa so se lotili oblikovanja bloka iz siporeksa. Naloge so se lotili s skrajno pazljivostjo, saj kot je poudarila njihova mentorica, pri tem materialu ne moreš nič dodajati, lahko le odvzemaš. »Zato je treba dobro premisliti, kje boš odvzemal in na kakšen način.« Najprej so na grobo oblikovali figuro, potem pa so pazljivo oblikovali še detajle. »Najprej so odžagali večje dele, nato so z dletom vsekali obliko, na koncu pa sta prišla na vrsto še pila in brusni papir.« V nalogi so učenci vidno uživali. »Nikoli še nisem poskusil česa takega, zelo je zabavno,« nam je zaupal učenec Tian Sorgo, ki mu je bilo obenem zelo všeč, da so bili tisti dan zunaj pred šolo namesto v šolskih klopeh. Ob pogledu na že opravljeno delo je naglas razmišljal, da bo, kot je videti, na koncu kar dobro izpadlo. Družbo sta mu delali sošolki. Nina Lovrenčak je priznala, da je bilo kiparjenje kar zahtevno, ampak jim je šlo precej dobro. »Obenem mi je všeč, ker sodelujemo in se družimo.« Čeprav jih je sprva skrbelo, da bodo kaj zamočili, pa so bili z vsako potezo dleta bolj samozavestni.

S tovrstnimi srečanji omenjene štiri šole krepijo medsebojno sodelovanje in obenem učencem popestrijo pouk. Nastale kipe razstavijo v okolici šole, a po ravnateljevih besedah se ne obdržijo prav dolgo, saj siporeks ni ravno vzdržljiv material.