Pohodi z zgodbami

Na podružnični šoli Sovodenj so minuli torek na športnem dnevu gostili še šest podružničnih šol – Lučine, Javorje, Ledine, Šentjošt, Vrh Svetih Treh Kraljev in Črni Vrh nad Polhovim Gradcem.

Skupna srečanja vseh omenjenih sedmih šol pripravljajo že od preloma tisočletja dalje, sicer pa se z nekaterimi šolami na vsakoletnem pohodu, ovitem v zgodbe, srečujejo že več kot trideset let. Vsako leto je gostiteljica druga šola, tokrat je na vrsto prišla sovodenjska šola. Učence in učitelje iz gostujočih šol so popeljali na pohod ob nekdanji rapalski meji. V vlogi vodnikov so se preizkusili kar učenci, dramska skupina iz podružnične šole (PŠ) Sovodenj pa je pripravila tudi skeč na temo »kontrabanta«.

Več kot dvesto učencev in 24 učiteljev sedmih podružničnih šol se je na tokratnem srečanju odpravilo ob potoku Podosojnščica do Cerkljanskega Vrha in Nove Oselice, od koder so se vrnili do šole na Sovodnju. Po poti so podrobneje spoznali nekdanjo rapalsko mejo – učenci vodniki so povedali nekaj zanimivih zgodb iz zgodovine in predstavili tudi naravne značilnosti tega območja. »Med drugim so na območju, kjer so pred časom pogozdovali, spoznali duglazijo oziroma ameriško smreko,« je razložila vodja PŠ Sovodenj Milka Burnik. Ogledali so si tudi mejnike ob poti, pri čemer je po besedah Milke Burnik največ zanimanja pritegnil mejnik, vraščen v smreko. Ob mejniku na meji med Gorenjsko in Primorsko pa so učenci dramske skupine odigrali še prizor iz igre Mica na konfinu. »Omenjeno igro smo že leta 2005 pripravili po pesmi Tomaža Pavšiča, ki nam je podaril tudi klobuk za vojaka še iz tistih časov.« Z omenjeno igro so se prvo leto predstavili tudi na festivalu Turizmu pomaga lastna glava in jo vse od takrat ohranjali »živo«, tako da so se nove generacije učile od starejših. »Potem pa je korona to za dve leti ustavila, tako da smo morali letos začeti povsem na novo,« je še dodala Milka Burnik. Učenci in učitelji iz gostujočih podružničnih šol so bili nad pohodom navdušeni. Matevž Luznar iz PŠ Lučine je priznal, da je prvič slišal, da je v teh krajih potekala meja, ki so jo postavili Italijani. Nace Korošec z Vrha Svetih Treh Kraljev je prav tako dejal, da si ne predstavlja, da je tukaj potekala meja, a je videl mejnike oziroma konfine, ki to dokazujejo. Nina Krvina pa je z zanimanjem prisluhnila predvsem zgodbam o tihotapstvu.