Slovenski smučarski slovar

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 11. marec 2012 / 06:00

To zimo smo končno dobili nekaj, kar ni minljivo kot lanski sneg, ampak velja v vseh zimah, minulih in bodočih: Slovenski smučarski slovar (SSS).

Uredila ga je Milka Bokal. Vam njeno ime kaj pomeni? Meni veliko, bila je moja sošolka v žirovski osnovni šoli. Po stroki je profesorica slovenščine, dela pa kot »raziskovalka leksikologinja« v ustanovi, katere ime je po dolžini primerljivo z najdaljšo smučarsko disciplino - tekom na 50 kilometrov. Dela namreč v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v Ljubljani. Njen oče in moja mama sta delala v podjetju, ki je imelo v svojem imenu samo eno besedo; zaposleni so rekli, da delajo v Tovarni, uradno se ta imenuje Alpina. Omenjam jo seveda tudi zato, ker je s slovensko smučarijo neločljivo povezana. Dokler ni bilo uvoza, smo bili tako rekoč vsi slovenski smučarji obuti v njene smučarske čevlje, v izdelavi tekaških čevljev pa je še vedno ena vodilnih v svetu.

No, pa poglejmo, ali je v SSS res vse, kar mora biti. »Pancer«, denimo, po katerem je včasih slovela ravno Alpina. Brž ga najdem, geslo me usmeri na bolj slovenski izraz, ki pa rabi kar tri besede: alpski smučarski čevelj. In tega razloži, kot sledi: »zimski dvojni čevelj z notranjo mehko sredico iz izolacijskega materiala in zunanje školjke iz trde plastike, z ravnim, s predpisi določenim podplatom in zaponkami«. V nadaljevanju gesla izvemo, da se temu čevlju pogovorno reče »pancer« ali kar »smučarski čevelj«, sorodna gesla pa so: planinski čevelj, skakalni čevelj, tekaški čevelj, telemark smučarski čevelj, turnosmučarski čevelj. Na koncu sta kot pri vsakem geslu še njegova angleška in nemška ustreznica: alpine ski boot  in alpiner Skischuh, alpiner Skistiefel. Če bi nevešč prevajalec prevajal te besede nazaj v slovenščino bi se lahko tudi zmotil in zapisal: Alpinin smučarski čevelj …

»Slovenski smučarski slovar je prvi razlagalni, informativno-normativni in prevodni slovar smučarskega izrazja. Zajema zgodovinsko in sodobno smučarsko in žičničarsko izrazje z vseh področij - alpsko smučanje, tek na smučeh, smučarski skoki, turno smučanje, alpinistično smučanje, biatlon, deskanje na snegu in nove zvrsti. Pomensko je obdelanih 4050 iztočnic. V slovarju so tudi strokovno pogovorni izrazi, žargonizmi in starinske besede iz zgodovine našega smučarstva in najnovejše smučarsko izrazje. V prvem delu so slovarski sestavki s slovenskimi iztočnicami, razlaga pomena in ustrezniki v angleškem in nemškem jeziku. Tuji ustrezniki po posameznih jezikih so zbrani v obrnjenem angleško- in nemško-slovenskem razdelku. Slovar je pisan po sodobnih slovaropisnih načelih in temelji na gradivu, ki je obsegalo čez 6000 izrazov iz strokovne in poljudne literature, medijskih govornih besedil in besedil s spleta. Nekatere iztočnice so ponazorjene s fotografijami. V slovarju so podrobno obdelani geometrijski elementi skakalnice, ki so ponazorjeni s skico. Dodani sta lestvici težavnosti turnega in alpinističnega smučanja. Slovar je namenjen strokovnjakom, ki se ukvarjajo s smučarstvom, o njem pišejo ali govorijo v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, športnikom, novinarjem, študentom in ljubiteljem tega športnega področja.« Tako SSS povzame urednica. In nato predstavi sodelavce. »Soavtorji slovarja so priznani poznavalci posameznih disciplin, ki so prispevali k razvoju smučanja na Slovenskem in pisali strokovne knjige in učne programe šole smučanja (po abecedi): dr. Borut Batagelj, Nina Bednarik, Gorazd Bedrač, Oto Giacomelli, Aleš Guček, Milena Kordež, Iztok Kordiš, dr. Blaž Lešnik, mag. Vlado Makuc, Doroteja Muhič, dr. Matej Supej, Roman Šturm, mag. Andrej Terčelj in dr. Mateja Videmšek. Ljudmila Bokal z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je leksikografsko obdelala gradivo in je urednica dela. Fotografsko gradivo so prispevali: Miha Andoljšek, Borut Batagelj, Ljudmila Bokal, Aleš Fevžer (arhiv ZUTS Slovenije), Boštjan Gostinčar, Sabina Gostinčar, Iztok Grilc, Aleš Guček, Tone Kajzar, Alenka Kolenc, Iztok Kordiš, Robert Kump, Miran Martinjak, Juš Medič, Andrej Terčelj in Dušan Uršič.« In ne nazadnje: kdo je bil pobudnik slovarja in čemu naj služi? »Pobudo za slovarsko obdelavo smučarskih izrazov je dala stroka. Soizdajatelj Slovenskega smučarskega slovarja je Smučarska zveza Slovenije. Slovar prispeva k prepoznavni identiteti slovenskega jezika in potrjuje slovensko smučarstvo tudi kot del slovenske kulture.«