Marjan Šarec: imitator in gasilec

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / petek, 15. avgust 2008 / 06:00

V petek, 15. avgusta, bo na Gozdu nad Kamnikom, ki ga je julija opustošilo neurje, dobrodelna veselica za tamkajšnje gasilsko društvo.

Izkupiček bodo namenili za obnovo gasilskega doma, ki je ostal brez strehe. Domačim gasilcem pri organizaciji pomaga PGD Šmarca iz Kamnika, katerega član je tudi znani imitator Marjan Šarec (Radio Gaga, Hri-bar), ki je v prvih dneh po neurju kot gasilec pomagal pri odpravi razdejanja. Z njim smo se pogovarjali o petkovi veselici, na kateri bo nastopil tudi sam, gasilstvu, imitiranju …

Kdo bo poleg vas še nastopil na veselici na Gozdu?

»Začela se bo ob 14. uri, ko bo za dobro razpoloženje skrbel ansambel Viharnik. Glavni del bo po 18. uri, ko bodo nastopili Jodl Ekspres, Prijatelji in Stane Petrič z ansamblom Svetlin. Slednji so 'fejst' fantje in ne bom govoril, da imajo 'fajn' pevko, ker me bo še kdo pretepel. Naj dodam, da smo se vsi nastopajoči odrekli honorarju.«

Kdaj ste se sicer pridružili gasilcem?

»Pred osmimi leti. Pri gasilcih sta že bila bratranca, sam pa sem se jim pridružil po akademiji, da bi bolj zaživel z domačim krajem. Ko sem obiskoval akademijo, sem zjutraj odhajal od doma in se vračal v mraku.«

Ste kot gasilec pomagali tudi ob lanski ujmi v Železnikih?

»Sam sem bil v Železnikih tisto nedeljo, ko so tja prišli številni prostovoljci. Pohvaliti moram našo enoto PGD Šmarca, ki je šla že prvi dan črpat vodo k zdravstvenemu domu. Na Gozdu smo pomagali štiri dni. Sicer pa je bila zame nesreča na Gozdu hujša kot v Železnikih. Mislim, da je huje, če ostaneš brez strehe. Ob takih nesrečah si predvsem rečeš: hvala bogu, da sem se rešil.«

Na Gozdu boste nastopili tudi kot predsednik države. Še pred volitvami ste napovedali, da Danila Türka verjetno ne boste imitirali …

»Nisem tak kot nekateri športniki, ki se hvalijo, da imajo super formo, potem pa razočarajo. Raje rečem, da nečesa ne bo, potem pa vseeno je. Res je, da ga takrat še nisem imel niti malo 'pogruntanega', nato pa sem ga spremljal in si rekel: Hudiča, to je pa nekaj vmes med Drnovškom in Pahorjem in ni vrag, da ne bi šlo.«

Komu od likov ste karakterno najbolj podobni?

»Drnovšku. Ljudje so rekli, da sem že čisto tak kot on. V bistvu sem bil že prej tak, a sem to šele potem začel odkrivati. Tudi sam ne maram gneče, ne bom rekel, da ne maram ljudi, nimam pa rad vsiljivosti.«

Prva javna oseba, ki ste jo začeli imitirati, je bil Janez Janša. Spremljate in imitirate ga že več kot petnajst let. Kako se je v tem času spreminjal?

»Včasih je imel bolj piskajoč glas, kar je normalno, ker je bil mlajši. Rad ga poslušam, ker je ledeno hladen, kot kakšen pokeraš, kar mi je pri politiku všeč, čeprav se ne strinjam z vsem, kar propagira.«

Kakšni so odzivi politikov na vaše imitiranje?

»Erjavec je izjavil, da je navdušen in baje snema oddaje. To je dokaz zrelega človeka. Drugo je, če bi ga imitiral tako, da bi ga žalil. Govorna napaka je za nekoga mogoče že žalitev, ampak tak je. Tudi sam imam kakšno govorno napako, ne sicer tako očitno, imam pa tudi značilno gorenjščino. Slabih odzivov ni veliko, vem pa, da Drnovšku ni bilo najbolj všeč moje početje. Veseli me, da mi nekateri rečejo, da cenijo, da nisem žaljiv. Sicer pa moraš tudi na svoj račun sprejeti hec. Zase rečem, da imam tak nos, da ne smem v sede 'zakinkati', ker bi se zabodel.«

V vlogi katerega lika najbolj uživate? Najbrž Serpentinška, za katerega ste izjavili, da je vaš drugi jaz? In to kljub temu, da je nergav, nesramen?

»Ja, to je kmečki lik, sam izhajam iz tega okolja. Tudi sam nergam, tako kot vsi komiki. Louis de Funes, ki je fenomen vseh časov in smešen za znoret, je bil menda zasebno težek kot cent. Tudi meni žena kdaj reče, da sem težek. Če si v enem svetu, v enem liku, je potem težko preklopiti v realen svet, priti domov, pokositi travo … Včasih ti to uspe, drugič, ko si sam sebi odveč, pa ne.«

Gotovo vas pogosto prosijo, da imitirajte tega, onega …

»Čedalje manj. Počasi jih navajam, da potrebujem svoj čas in mir, da nisem ravno klasičen delavec od šestih do dveh. Ne vem, mogoče sem čudak, tako kot vsak umetnik. Ne razumejo, da ni isti efekt, če nekaj začneš iz 'treh pirovskih' govorit, treba je narediti celo dramaturgijo, s prihodom.«

Vas kot akademskega igralca ni nikoli zamikala kakšna bolj 'resna' vloga na gledališkem odru?

»Je, in sem tudi prepričan, da bi jo dobro odigral. Nihče mi je še ni ponudil, problem je, ker so 'ukalupljeni', že vnaprej vedo, kdo bo kaj dobro naredil. Sam se pa ne bom silil.«

Kljub temu vam ne gre slabo, navsezadnje ste eden najbolj zaželenih humoristov v Sloveniji …

»Mislim, mi gre celo boljše, kot če bi se držal osnovnega poklica. V nastopih zelo uživam, vsakič je kaj novega. Ni mi tabu nastopati za predsednika neke stranke, države ali pa za navadne ljudi. Kakšen drug igralec bi rekel, da se tako poceni ne bi prodajal. Ne vem, zakaj to ne bi bilo v redu, če imaš pred seboj petsto zadovoljnih ljudi, ki so prišli na prireditev, popijejo še pivo, slišijo frajtonarico in gredo veseli domov. Je lahko še kaj boljšega? Tu zame ni filozofije, če je publika zadovoljna, sem tudi jaz. Ni mi problem priti na 50-letnico, no, sicer grem še raje na kakšno 30-letnico. Grem, kamor me povabijo.«