Potrdili spremembe družinskega zakonika

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 7. oktober 2022 / 13:36

Posvojitev otroka tudi za istospolne pare

Državni zbor je v torek z 48 glasovi za in 29 proti potrdil spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, istospolnima partnerjema v partnerski zvezi pa omogočajo, da posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Vlada, ki je spremembe predlagala, je poudarila, da te sledijo ustavni odločbi iz julija letos. V skladu z njo je veljavna ureditev, po kateri zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola, istospolna partnerja pa v formalni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Ustavno sodišče je zato poleti državnemu zboru naložilo, da neustavnost odpravi v šestih mesecih. Določilo je tudi, da do sprememb zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja v partnerski zvezi skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Odločitev po navedbah sodišča ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola. Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji, je še poudarila vlada. Zakonske spremembe so v koaliciji podprli, v SDS in NSi so jim nasprotovali, Aleš Primc, vodja koalicije Za otroke gre!, pa je že napovedal zbiranje podpisov za referendum. V EU je sicer skupno posvojitev otrok za istospolne pare uredilo trinajst držav članic.

Konec zbiranja podpisov

V sredo se je iztekel 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnih referendumov o predlogu sprememb zakona o vladi, predlogu novele zakona o RTVS in predlogu sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi. Pobudnica vseh treh referendumov je SDS, ki je morala za vsakega od referendumov zbrati po 40 tisoč podpisov. Za vložitev s podpisi podprte zahteve v državni zbor je imela SDS sedem dni časa, a je to storila že včeraj, ko so sporočili, da so zbrali dovolj podpisov. Če je zahteva popolna, ima državni zbor sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. V SDS se zavzemajo, da bi vse tri referendume izvedli sočasno z enim od rokov lokalnih ali pa predsedniških volitev. V koaliciji pa se bolj nagibajo k temu, da bi vse referendume izpeljali v enem »referendumskem« dnevu, a ne na dan volitev.

Različna stališča o vstopu Ukrajine v Nato

Poslanska skupina SDS je v sredo vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za zunanje zadeve, na kateri naj odbor pozove vlado, da podpre članstvo Ukrajine v Natu in pristopi k podpisu skupne izjave o tem. Zunanja ministrica Tanja Fajon je sicer ta teden dejala, da je zaradi velikih varnostnih tveganj Slovenija, tako kot mnoge velike zaveznice, zadržana do vstopa Ukrajine v zvezo Nato. »Če bi se zveza Nato odločala o sprejemu Ukrajine v članstvo, je to lahko jasna napoved začetka vojne,« je povedala. V SDS pa so do vladnih stališč glede vojne v Ukrajini in ukrajinske zahteve po čimprejšnjem članstvu v Natu kritični. Kot so zapisali v sporočilo za javnost, je Slovenija ena redkih novih držav članic zveze Nato, ki ukrajinskega članstva ni javno in odločno podprla. Po njihovem gre za »nespametno in nepremišljeno potezo, ki lahko škodi mednarodnemu ugledu Slovenije«. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je minuli petek napovedal, da bo njegova država zaprosila za vstop v Nato po hitrem postopku.

Tihotapili odpadke

Slovenska policija je v sodelovanju s poveljstvom karabinjerjev za varstvo okolja in z Europolom zaključila obsežno preiskavo nezakonitega odlaganja in pošiljanja odpadkov iz Italije v Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. V operaciji Tower Trash, ki so jo predstavili ta teden, so opravili 24 hišnih preiskav pri osumljencih in pri 12 podjetjih. Kriminalna združba naj bi nezakonito odložila približno 1700 ton odpadkov, del njih so prepeljali in odvrgli tudi v naravi na območju Divače. Za slednje sta osumljena državljana Slovenije in Italije iz dveh koprskih podjetij. Zagrožena kazen je do pet let zapora, v primeru hujših posledic za okolje ali ljudi pa do osem let zapora.