Majdičev mlin: ostalo le zidovje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / petek, 30. september 2022 / 15:48

Za opuščen Majdičev mlin v Kranju, od katerega je po požaru v noči na torek ostalo le zidovje, denacionalizacijski postopek poteka že dobra tri desetletja.

Kranj – Ognjeni zublji so v noči na torek pogoltnili opuščeni Majdičev mlin pod Jelenovim klancem v Kranju. O njegovi usodi bo odločalo poročilo o statični presoji, ki bo povedalo, ali bo stavbo treba porušiti. Poročilo naj bi bilo izdelano do včeraj.

Čeprav za nepremičnino že več kot trideset let poteka denacionalizacijski postopek, je v tem obdobju zamenjala več lastnikov. Od letošnje pomladi je v lasti projektnega podjetja Naš mlin, storitve in gradnje, iz Medvod, ki so ga ustanovili Marko in Eva Odlazek ter Sebastijan Zupanc. Marko Odlazek je brat medijskega in smetarskega mogotca Martina Odlazka, Sebastijan Zupanc pa direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije in nekdanji direktor Komunale Tržič.

Za vrnitev zaplenjenega premoženja družine Majdič so denacionalizacijski upravičenci, katerih predstavnik je nekdanji kranjski župan Vitomir Gros, vnuk Vinka Majdiča, sprožili denacionalizacijski postopek že pred 32 leti. Po naših podatkih je Upravna enota Kranj letos, potem ko je Majdičev mlin že prešel v last Našega mlina, končno izdala denacionalizacijsko odločbo, po kateri se vračilo določi v državnih obveznicah, ker v naravi ni možno. Majdičevi so se na odločbo pritožili in sodišče naj bi jo tudi že razveljavilo.

Denacionalizacijski postopek torej še naprej poteka, kar pa v zadnjih treh desetletjih ni predstavljalo ovire, da se ne bi lastništvo Majdičevega mlina v tem času večkrat zamenjalo. Po dostopnih podatkih v zemljiški knjigi je zgradbo leta 1989 kupil znani kranjski mesar Anton Arvaj. Arvajevi so med drugim razmišljali, da bi v opuščenem mlinu uredili prenočišča za mlade (t. i. youth hostel). Potem ko je Mesarija Arvaj zašla v hude finančne težave, so njen posel prevzele Loške mesnine. Te so konec leta 2018 postale tudi lastnik Majdičevega mlina, ki je dve leti kasneje prešel v last škofjeloškega podjetja Lango Plus.

Načrtovali večstanovanjsko stavbo

Zgradbo je marca letos kupilo podjetje Medeja v lasti Marka Odlazka, nakar so jo prenesli na že omenjeno projektno podjetje Naš mlin. Polovični lastnik podjetja Sebastijan Zupanc je pojasnil, da so objekt kupili z namenom revitalizacije in spremembe v večstanovanjsko stavbo. V njej so načrtovali 35 stanovanj. »Pred nakupom smo možnosti tega preverili tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj. Za ta namen smo tudi ustanovili projektno podjetje Naš mlin in nanj prenesli nepremičnino,« je razložil.

Direktorica kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine Irena Vesel nam je pojasnila, da je varstveni režim za stavbo določen v Odloku o razglasitvi starega mestnega jedra Kranja za kulturni in zgodovinski spomenik. Odlok za varstveni režim I. stopnje predpisuje varovanje spomenika v celoti, v njegovi neokrnjenosti in izvirnosti. Poleg tega mora dovoljena dejavnost služiti potrebam varstva in po potrebi konzerviranju in restavriranju spomenika, kakršenkoli poseg pa je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba. »Zavod bi glede na predpisan varstveni režim izrekel kulturnovarstvene pogoje, ki bi predvidevali varovanje objekta v izvirnosti, pri čemer bi dopuščali sanacijo njegovih delov, skladno z izvirnimi tehnologijami. Na stavbi so bila trenutno dovoljena nujna vzdrževalna dela na zunanjosti objekta, fasade, zamenjava stavbnega pohištva in vsa dela, ki bi upoštevala varstveni režim. Posege v notranjosti bi obravnavali glede na projekt idejne zasnove, ki bi ga izdelal investitor,« je dodala.

Kljub visokoletečim načrtom pa je tudi novi lastnik Majdičev mlin poleti ponudil v prodajo. »Zaradi predvidene finančne krize in predvidenih visokih obrestnih mer za kreditne linije, s katerimi bi financirali prenovo, smo v poletnih mesecih objekt ponudili na trgu,« je razložil Zupanc. Ob tem je za Gorenjski glas zatrdil, da govorice, ki krožijo po Kranju, namreč da so objekt že prodali, ne držijo.

Majdičevi so bili gospodarstveniki

Majdičev mlin je sicer leta 1870 zgradil Leopold Jugovic, na mestu, kjer je že pred tem stal mlin gradu Khislstein. Zaradi finančnih težav je Jugovic leta 1874 mlin prodal Petru Majdiču, ki ga je povečal in napravil nov dotok iz Save. »Peter Majdič je bil tržno zelo uspešen, mlevske izdelke je začel prodajati po celi Avstro-Ogrski in tudi drugod po Evropi,« je pojasnila etnologinja iz Gorenjskega muzeja Tatjana Dolžan Eržen. Petrov sin Vinko Majdič je mlin elektrificiral, tako je leta 1893 v njem zagorela prva žarnica v Kranju. V njegovem obdobju se je kapaciteta mlina še povečala. »Po prvi svetovni vojni so se Majdiči tudi na zaprosilo mesta preusmerili v proizvodnjo elektrike za kranjsko industrijo. Prva tovarna, za katero so proizvajali elektriko, je bila Jugočeška, ki je bila ustanovljena leta 1923,« je povedala.

»Majdičevi so bili ves čas gospodarstveniki, zelo podjetni, s politiko pa se niso ukvarjali. Peter Majdič je bil tudi ustanovitelj Merkurja, najprej v Celju, leta 1903 pa še v Kranju. V lasti so imeli Savski otok, kjer so imeli hleve za konje, krave, vrtnarili so, imeli so hlapce, dekle, da so zanje delali. Za bogatejše kranjske družine je bilo tedaj zelo značilno, da so imele svoj kmetijski obrat, svojo pristavo,« je še razložila Tatjana Dolžan Eržen in dodala, da je med najbolj znamenite Majdičeve sodila tudi Vera Majdič, operna pevka, po drugi svetovni vojni pa učiteljica solopetja.