Nagrajena koroška novinarka
Dr. Julius Kugy se je rodil leta 1858 v slovenski družini v Gorici. Oče je bil Korošec iz Lipe (Lind) pri Podkloštru (v krstnih knjigah je vpisan kot Kogej), mati pa je bila hčerka slovenskega pesnika Jovana Vesela Koseskega. Bil je zagovornik prijateljstva med narodi. Sam je govoril slovensko, nemško, italijansko in furlansko. Zaljubljen je bil v Julijske Alpe, pisal in širil je dober glas o njih. Iz nemških taborišč, med drugim tudi iz Dachaua, je rešil številne slovenske planince. Umrl je leta 1944 v Trstu. V njegov spomin so v Trenti postavili spomenik.
Skupnost koroških Slovenk in Slovencev iz Celovca je pretekli teden podelila Kugyjevo nagrado. Osmo nagrado v zgodovini njenega podeljevanja je prejela Renate Pfeiffer, ki se je rodila in odraščala na Dunaju, od leta 1975 naprej pa je živela na Koroškem in kot novinarka, napovedovalka, moderatorka in urednica delovala v deželnem studiu avstrijske radiotelevizije ORF v Celovcu. Še posebej odmevna je bila njena oddaja za tri obmejne regije (Koroška, Slovenija, Furlanija in Julijska Krajina) z imenom »Servus – Srečno – Ciao«, v kateri je objavljala prispevke iz omenjenih regij. Sodelovala je pri izdaji publikacij, ki so predstavljale posebnosti teh obmejnih regij. Renate Pfeifer, ki je študirala gledališke vede in umetnostno zgodovino, je oddajo urejevala in vodila od leta 2000 do svoje upokojitve leta 2011. Oddaje so potekale na televiziji in radiu. V enajstih letih se jih je nabralo preko 4000. Pri načrtovanju vsebine oddaj je sodelovala tudi s slovenskim uredništvom v deželnem studiu ORF.
»Zamisel za oddajo je nastala kot podpora kandidaturi za organizacijo skupnih olimpijskih iger treh dežel, ki sicer ni uspela, vendar je bila zelo odmevna. Okrepila se je zavest, da kulturna raznolikost te regije ni odvisna od nacionalnih razmejitev in da je regionalno sodelovanje dejstvo. Prvi korak k spoznavanju sosedov je bil med drugim radijski jezikovni tečaj »Sto besed v stotih dneh«, predlog za 100 izletov v treh regijah in končno trojezična poročila v nemščini, italijanščini in slovenščini, ki so še danes del programa. Uredništvo je posebej spremljalo tudi vključevanje Slovenije v Evropsko unijo leta 2004,« je povedala prejemnica Kugyjeve nagrade. »Moje zadnje vodenje oddaje je bilo 9. decembra leta 2011. Do takrat se je zvrstilo mnogo zanimivih in ganljivih srečanj z najrazličnejšimi ljudmi, na primer z literatom Florjanom Lipušem in njegovima otrokoma Gabrijelom in Cvetko, z nekdanjim tržaškim županom in predsednikom pokrajine Furlanija in Julijska Krajina Riccardom Illyjem, s pisateljico Majo Haderlap, s pevko Bernardo Fink, z uglednim avstrijskim diplomatom slovenskega rodu Wolfgangom Petritschem in z dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu, ki obiskujejo trojezične Kugyjeve razrede.«