Na Šobcu letos rekordna sezona

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / petek, 9. september 2022 / 12:29

Letošnja sezona v Kampu Šobec je bila še bistveno boljša, kot so bile zadnje sezone pred epidemijo. Med gosti so prevladovali Nemci, stabilen ostaja tudi delež domačih gostov.

Lesce – V Kampu Šobec, ki že desetletja velja za enega najuglednejših kampov v regiji, to poletje beležijo rekordne rezultate.

»Že sredi avgusta smo presegli številke iz predkoronskega leta 2019, ko smo imeli 145 tisoč nočitev, pri­bližujemo se številki 180 tisoč,« je povedal direktor kampa Uroš Ambrožič.

»Tudi število gostov je že sedaj bistveno višje kot pred tremi leti, tako da že lahko rečemo, da bomo verjetno kar za trideset odstotkov presegli številke iz obdobja pred epidemijo.« Predvsem se je povečalo število nočitev gostov iz Nemčije, je povedal Ambrožič.

»Nemški trg se je v zadnjem obdobju zelo spremenil, in sicer v smer, da dopust v kampu ali podobni nastanitvi preživlja že vsak tretji Nemec. To se je poznalo tudi pri nas, saj se je delež nemških gostov v zadnjem obdobju povzpel kar na štirideset odstotkov, s čimer so močno prehiteli Nizozemce, ki so v preteklosti pri nas tradicionalno ustvarili največ nočitev; letos so na Šobcu ustvarili 25 odstotkov nočitev,« je pojasnil.

Poudaril je še, da jih posebej veseli dejstvo, da se podaljšuje povprečna doba bivanja, ki traja sedaj že 3,2 dneva.

»Če pa iz skupnega števila izvzamemo tranzitne goste, ki jih je približno tretjina, pa pridemo do povprečne dobe bivanja več kot šest dni, kar pomeni, da vedno več turistov Kamp Šobec prepoznava kot končno destinacijo.«

Seveda na to vplivajo tudi z epidemijo povezane razmere, saj bivanje v kampih velja za varno preživljanje počitnic.

In če so še pred dvema letoma Evropejci z letali potovali po svetu in živeli v hotelih, v zadnjem obdobju bistveno pogosteje odhajajo v destinacije, ki jih lahko v enem dnevu dosežejo z avtom.

Konstantno ostaja tudi število domačih gostov, ki so Šobec pravzaprav začeli »odkrivati« šele med epidemijo. »Turistični boni so tako imeli tudi dolgoročni učinek, saj se »pravi« kampisti vračajo tudi letos.« Delež domačih gostov tako ostaja nekaj več kot petodstoten, kar pomeni, da smo tudi Slovenci Šobec prepoznali kot možnost za preživljanje prostega časa, pravi Ambrožič.

Poletje, kot ga ne pomnijo

Svoje je k dobremu obisku v vseh slovenskih kampih dodalo tudi vreme; suho in vroče poletje je kar klicalo k preživljanju počitnic v naravi. In če so v številnih gorenjskih turističnih destinacijah na višku sezone z velikimi plakati goste opozarjali, da so kampi polni, na Šobcu niso odganjali nenajavljenih gostov.

»Zares smo se trudili, da smo zagotovili prostor za vse, ki so se ustavili pri nas. Sprejemali smo tudi tiste, ki so se ustavili zgolj za eno noč na poti proti naprej. V ta namen smo uredili nočno parkirišče, kjer so se lahko vsaj v miru naspali in odpočili, to se nam je zdelo prav. Ne nazadnje jih vso zimo vabimo, naj pridejo, ko so tu, pa naj jim rečemo, naj grejo naprej? In še to: tisti, ki bodo tu prijazno sprejeti za noč ali dve, morda naslednjič pridejo za dalj časa.«

Majhno ni nujno butično

Kaj letošnji trendi pomenijo za razvoj kampov v prihodnje, ni enostavno napovedati, še pravi Ambrožič. »Usmeritev Slovenske turistične organizacije je jasna: butično, zeleno, aktvino. Kaj to pomeni z vidika absolutnih številk, je relativno. V našem kampu, ki s kapaciteto okoli 2500 oseb velja za velikega, tudi v glavni sezoni gostje niso bili stlačeni v vrste drug za drugim. Kamp, ki je urejen na 15 hektarih površine, je ves ozelenjen, zato »diha«, v njem tudi ko je najbolj poln, ni občutka utesnjenosti. Sem pa prepričan, da se moramo na celotnem območju Julijskih Alp jasno dogovoriti, kaj je tisto, kar vsi potrebujemo z infrastrukturnega vidika, ob dejstvu, da gredo trendi v naši panogi popolnoma jasno v smeri aktivnega turizma. In še nekaj je pomembno: ustvariti moramo cene, ki nam bodo omogočale nadaljnje investiranje, s sredstvi, zbranimi prek turističnih taks, pa urejati infrastrukturo, ki jo za kvalitetno ponudbo potrebujemo. Ob tem je zelo pomembno, da ustvarimo toliko, da lahko primerno nagradimo dobre kadre, za katere vemo, da jih primanjkuje,« je še poudaril.

Dobro za kampiranje, mnogo slabše za vode

Eden od perečih problemov iztekajočega se suhega in vročega poletja, tako primernega za kampiranje, je bil vpliv vremena na vode. Ker imajo na Šobcu lastno sodobno čistilno napravo, zaradi njih večjih obremenitev tekočih voda ni bilo, zagotavlja Ambrožič in poudarja, da so na tem področju podvrženi rednim in strogim meritvam.

Kamp Šobec sicer leži ob Savi Dolinki, ki ni tako obremenjena kot Bohinjka, pa vendar je imela tudi ta s 17 stopinjami Celzija na vrhuncu poletja kar tri stopinje več kot običajno – za primerjavo, Sava Bohinjka je imela v enakem obdobju 22 stopinj Celzija, pove Ambrožič.

Tudi v Šobčevem bajerju je bilo manj vode kot običajno. Gladina je bila deset centimetrov nižja kot sicer, tudi temperatura vode se je povzpela do 25 stopinj, kar je tri stopinje več od želene. »Zaradi tega je bilo nekaj več čiščenja kot običajno, a smo imeli stanje popolnoma pod nadzorom. Zato nam je bilo posebej neprijetno, da smo se konec julija, začetek avgusta srečevali z obtožbami dela javnosti, da je voda v Šobčevem bajerju oporečna, kar ni res. V bajerju vsako leto v tem obdobju cvetijo zelene alge. Gostom zato priporočamo, da se večkrat prhajo, kvaliteta kopalne vode pa se zaradi tega ni poslabšala, na kar kažejo tudi vse uradne in javno objavljene meritve,« še poudarja.

Nadaljujejo investicije

Kamp Šobec bo predvidoma odprt še ves september, če bo vreme lepo in gostov dovolj, pa tudi še kakšen teden v oktobru. Za prihodnja leta načrtujejo nadaljevanje trendov iz zadnjega obdobja, zato bodo nadaljevali zaključno fazo investicijskega ciklusa, v katerem so doslej v obdobju zadnjih petih let v kamp vložili več kot 10 milijonov evrov. »Pred nami je priprava projektov na področju energetske samooskrbe; iščemo rešitve za ublažitev draginje, za katero vsi vemo, da nas čaka. Želimo nadaljevati prenovo storitev v smislu digitalizacije. Iščemo priložnosti za naprej in pripravljamo dokumentacijo, ki bi omogočala nadgradnjo kampa; med temi je tudi ureditev kolesarske steze, za katero že zdaj vemo, da jo zares zelo potrebujemo,« še pravi Ambrožič in poudarja, da vse, kar so dosegli, zagotovo ne bi bilo mogoče da brez najboljše odlične ekipe, ki jo v Kampu Šobec gradijo že vrsto let.