Inšpektorji v pisarnah

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 8. september 2014 / 11:49

»Inšpektorji v Sloveniji so bolj kot ne administrativni kader, ki – razen ob prijavi – ne hodijo na teren. Podobno je s pridobivanjem okoljevarstvenih dovoljenj – uradniki Agencije RS za okolje si stvari ogledajo iz pisarn, ne na terenu. Ti dve službi bi se morali reorganizirati, da bi bili učinkoviti in da bi delali v korist zdravja ljudi, okolja in narave. In zanimivo: prekrškov je vedno veliko več ob koncu tedna in ponoči, ko inšpektorji ne delajo …« Tako kritičen je do dela državnih organov Vojko Bernard, predsednik mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, ki ima sedež na Jesenicah.

Društvo Alpe Adria Green je bilo ustanovljeno leta 2000 kot Gorenjsko ekološko združenje, do danes pa je preraslo v mednarodni okoljski center, ki dela v osmih državah, združuje deset društev. Kot pravi predsednik Vojko Bernard, ki je bil kot metalurški tehnik do upokojitve zaposlen prav v Acroniju, so društvo ustanovili predvsem zato, da bi varovali okolje pred izpusti iz Acronija in negativnimi posledicami odlaganja žlindre na brežino akumulacijskega jezera HE Moste. Poleg tega naj bi skrbeli za varovanje narave Triglavskega narodnega parka. A že kmalu je društvo preraslo meje Gorenjske, saj so se na poziv iz koprske občine lotili zbiranja peticije proti izgradnji koprskega terminala, nadaljevalo se je z bojem proti terminalu v Žavljah (gradnjo obeh so uspeli zaustaviti). »Danes delamo na vseh okoljevarstvenih področjih, od vode, zraka, zemlje; branimo interese civilnih iniciativ, združenj in posameznikov v upravnih postopkih in v postopkih pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj,« razlaga Bernard. A kot dodaja, prebivalci pogosto ne razumejo, za kaj v določenih postopkih gre. »Podjetja znajo zelo narisati, kako bo vse lepo in prav, na koncu pa se izkaže, da so zgradili nekaj, kar škodi zdravju, okolju in naravi …« Ta čas poteka več akcij, denimo akcija proti zadrževalnim bazenom na Rudnem polju, spodbijajo okoljevarstvena dovoljenja za tri bioplinarne, skušajo preprečiti gradnjo asfaltne baze v peskokopu Črna v Kamniku, v Kranju zastopajo interese civilne družbe v postopku pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja podjetja EKOREL. Po Bernardovih besedah je aktualna tudi akcija proti gradnji južnega toka skozi kranjskogorsko občino, ukvarjajo se z načrtovano postavitvijo baznih postaj ob železniški progi, ponekod le dvanajst metrov od hiš, ki naj bi imele škodljiv vpliv na zdravje ljudi. Nazadnje so opozorili tudi na po njihovem mnenju nelegalen poseg v okolje na daljnovodu Jesenice–Kranjska Gora. Na teren pogosto pošiljajo svoje eko patrulje, na »črno listo« uvrščajo podjetja in ustanove s slabim odnosom do okolja, prav tako pa imajo tudi »zeleno listo«, kamor uvrščajo tiste, ki jih je glede varstva okolja treba pohvaliti.

Vsi člani društva – teh je okrog 250 – delajo prostovoljno, edini prihodek so članarine in donacije. »A to so zelo majhna sredstva, ki pokrivajo le stroške prostorov in manjših akcij,« pravi sogovornik. Kot dodaja, jim pomaga Občina Jesenice z brezplačnim najemom prostorov na Slovenskem Javorniku.