Dvojna varčnost

Test: Dacia Logan 1.5 dCi Laureate

Romunska Dacia postaja pod budnim »očetovskim« očesom francoskega Renaulta vse bolj resen element globalne avtomobilske industrije, predvsem na manj in srednje razvitih trgih, kjer kupna moč prebivalstva ne omogoča nakupov bolj zvenečih avtomobilskih znamk, obstaja pa želja po novih in cenovno dostopnih štirikolesnikih. Zato se zdi odločitev, da se v modelu logan vrti tudi Renaultov 1,5-litrski turbodizelski štirivaljnik, smiselna. Vsaj na slovenskem trgu je to še vedno najcenejši avtomobil z dizelskim motorjem, ki je po zmogljivostih in varčnosti povsem prepričljiv, glede udobja med vožnjo pa še zdaleč ne, saj je hrupa in tresljajev za čase, ko so tudi dizelski avtomobili precej tihi, odločno preveč. Tudi sicer loganova zunanjost v nobenem pogledu ni takšna, da bi bila primerna za lepotna tekmovanja, niti ne sproža množičnega navdušenja opazovalcev. Toda, razvoj je bil podrejen nizkemu proračunu in oblikovalci so morali upoštevati tehnične omejitve. To, da francosko-romunska limuzina temelji na že uporabljeni in opuščeni mehaniki nekdanjih Renaultovih modelov, ni nobena skrivnost. Prejšnji časi so vidni predvsem v notranjosti in tisti, ki malo bolje poznajo Renaultove avtomobile, se v notranjem okolju kmalu počutijo domače zaradi nekam znanih stikal in ročic, merilnikov in kar cele oblike armaturne plošče. Notranji plastični deli seveda niso med najbolj kakovostnimi, saj kaj takega niti ni pričakovati, nedvomno pa bodo morali v romunski avtomobilski tovarni dobiti še kakšno lekcijo o natančnosti izdelave. V loganovi notranjosti prijetno preseneča predvsem dobro odmerjen prostor tako za voznika in sovoznika in tudi za potnike na zadnji klopi. V prtljažnik gre solidnih 510 litrov prtljage, kar je že prostornina avtomobilov srednjega razreda, vendar dodatno povečanje s podiranjem naslonjala zadnje klopi ni mogoče. Ampak kombinacija prostorsko solidnega avtomobila, ki je poleg tega še vzorno varčen, odtehta marsikatero kritiko, čeprav romunska limuzina pod Alpami ni med najbolj cenjenimi.

Osnovni tehnični podatki:

Gibna prostornina: 1461 ccm

Največja moč pri v/min: 50 kW/70 KM

Najvišja hitrost: 158 km/h

Poraba goriva po EU norm.: 5,8/ 4,1/ 5,0 l/100 km

Maloprodajna cena: 2.305.000 SIT (9.619 EUR)

Uvoznik: Renault-Nissan Slovenija, Ljubljana

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 22. februar 2023 / 19:16

Znova misli tudi na zlato

Nika Križnar je po slabših rezultatih izpustila nekaj tekem svetovnega pokala in se na vrhunec sezone pripravljala s klubskim trenerjem tudi v Žireh. Z njo smo se pogovarjali teden dni pred svetovnim...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Peter Vode bo snemal na Bledu

Peter Vode, fant s kitaro iz Dola pri Ljubljani, ki ga poznamo iz oddaje Slovenija ima talent, je septembra izdal prvo zgoščenko, na kateri je deset njegovih avtorskih skladb in...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Oblikovali razvojno jedro avtomobilske industrije

V projektu SiEVA bosta sodelovali tudi podjetji Iskra Mehanizmi Lipnica in Polycom Škofja Loka.

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Sto let Fotografskega društva Janez Puhar Kranj (2)

Kranjčan Janez Marenčič se je priključil FK Ljubljana, kjer je ustvarjal pod vplivom starejših kolegov. V času druge svetovne vojne je beležil dogajanje kot član 9. korpusa na Primorskem. Njegovi...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Šepetalnica za veter (21)

Vasilij doslej ni kaj prida verjel v duhovna razodetja, posvečene kraje ali mistične odseve. Pa ne da ne bi nikoli imel občutka, da je svetost prisotna v človeku ali pa kot taka sama d...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 07:00

Nagrajeni zagovorniki sožitja

Na to temo in na zagotavljanje pravic narodnostnih skupnosti, kot v Avstriji uradno imenujejo manjšine, so uglašeni zadnji aktualni pogovori v Domu prosvete v Tinjah/Tainach, na katerih so...