Dvojna varčnost

Test: Dacia Logan 1.5 dCi Laureate

Romunska Dacia postaja pod budnim »očetovskim« očesom francoskega Renaulta vse bolj resen element globalne avtomobilske industrije, predvsem na manj in srednje razvitih trgih, kjer kupna moč prebivalstva ne omogoča nakupov bolj zvenečih avtomobilskih znamk, obstaja pa želja po novih in cenovno dostopnih štirikolesnikih. Zato se zdi odločitev, da se v modelu logan vrti tudi Renaultov 1,5-litrski turbodizelski štirivaljnik, smiselna. Vsaj na slovenskem trgu je to še vedno najcenejši avtomobil z dizelskim motorjem, ki je po zmogljivostih in varčnosti povsem prepričljiv, glede udobja med vožnjo pa še zdaleč ne, saj je hrupa in tresljajev za čase, ko so tudi dizelski avtomobili precej tihi, odločno preveč. Tudi sicer loganova zunanjost v nobenem pogledu ni takšna, da bi bila primerna za lepotna tekmovanja, niti ne sproža množičnega navdušenja opazovalcev. Toda, razvoj je bil podrejen nizkemu proračunu in oblikovalci so morali upoštevati tehnične omejitve. To, da francosko-romunska limuzina temelji na že uporabljeni in opuščeni mehaniki nekdanjih Renaultovih modelov, ni nobena skrivnost. Prejšnji časi so vidni predvsem v notranjosti in tisti, ki malo bolje poznajo Renaultove avtomobile, se v notranjem okolju kmalu počutijo domače zaradi nekam znanih stikal in ročic, merilnikov in kar cele oblike armaturne plošče. Notranji plastični deli seveda niso med najbolj kakovostnimi, saj kaj takega niti ni pričakovati, nedvomno pa bodo morali v romunski avtomobilski tovarni dobiti še kakšno lekcijo o natančnosti izdelave. V loganovi notranjosti prijetno preseneča predvsem dobro odmerjen prostor tako za voznika in sovoznika in tudi za potnike na zadnji klopi. V prtljažnik gre solidnih 510 litrov prtljage, kar je že prostornina avtomobilov srednjega razreda, vendar dodatno povečanje s podiranjem naslonjala zadnje klopi ni mogoče. Ampak kombinacija prostorsko solidnega avtomobila, ki je poleg tega še vzorno varčen, odtehta marsikatero kritiko, čeprav romunska limuzina pod Alpami ni med najbolj cenjenimi.

Osnovni tehnični podatki:

Gibna prostornina: 1461 ccm

Največja moč pri v/min: 50 kW/70 KM

Najvišja hitrost: 158 km/h

Poraba goriva po EU norm.: 5,8/ 4,1/ 5,0 l/100 km

Maloprodajna cena: 2.305.000 SIT (9.619 EUR)

Uvoznik: Renault-Nissan Slovenija, Ljubljana

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / ponedeljek, 2. november 2015 / 12:51

O poklicih iz prve roke

V Biotehniškem centru Naklo so predstavili vse poklice srednje šole, višje strokovne šole, izobraževanje za odrasle in tečaje s področij kmetijstva, živilstva, naravovarstva in hortikulture.

Objavljeno na isti dan


Šport / / 15:08

Nova sezona za športne plezalce

Prva letošnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju bo čez nekaj dni na Kitajskem, konec avgusta bo evropsko prvenstvo v Švici, vrhunec sezone pa bodo poletne olimpijske igre, kamor je trenutno...

Kultura / / 15:07

Uspešna zborovska pomlad

Pred tednom dni sta na zborovskem tekmovanju v Bratislavi nastopila dva zbora pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Mešani mladinski zbor Gimnazije Škofja Loka je postal zmagovalec celotnega tekmovanja,...

Škofja Loka / / 15:04

Ograjo bodo naposled popravili

Zminec – Na koncu vasi Zminec iz smeri Škofje Loke proti Gorenji vasi se je septembra lani zgodila prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan del obcestne jeklene varnostne ograje. Ker gre za gla...

Zanimivosti / / 14:53

Mož, ki je izumil amoksiklav in omeprazol

Bojan Kofler je človek, ki je vodilnim v svetovnih farmacevtskih družbah naredil nemalo sivih las. Originalna rešitev za antibiotik amoksiklav ga je sicer prešinila takrat, ko ni bil v službi v Leku,...

Rekreacija / / 14:49

Vzletišče za padalce

Skozno (671 m n. m.) in Kopitnik (929 m n. m.) – Obisk naravnega okna, jame in mostu. Kaverna iz časa prve svetovne vojne. Južni obronki Trnovskega gozda.