Suša povzročila škodo tudi ribogojcem
Po prvih ocenah je letošnja suša povzročila v ribogojstvu približno za pol milijona evrov neposredne škode, velika bo tudi posredna škoda. Poleg suše so ribogojce zelo prizadele tudi podražitve krme, elektrike, tekočega kisika in embalaže.
Zalog pri Cerkljah – Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je v sredo na novinarski konferenci v ribogojnici Vodomec v Zalogu pri Cerkljah predstavila veliko škodo, ki jo je letošnja suša povzročila v ribogojstvu. Kot je dejal predsednik zbornice Roman Žveglič, se škodo utrpeli vsi ribogojci v Sloveniji, ki so ob tem imeli velike stroške tudi s tem, da so prečrpavali vodo, ji dodajali tekoči kisik in s tem poskušali ohranjati ribe pred poginom. Ker so tako za prečrpavanje vode kot tudi za vzdrževanje pretoka vode, temperature vode in zadostne količine kisika porabili veliko električne energije, je zbornica na predlog zakona o pomoči gospodarstvu vložila amandma, s katerim je predlagala, da bi bili tudi ribogojci upravičeni do finančne pomoči.
Poginilo več kot šestdeset ton rib
Kot je povedal Miha Štular, svetovalec specialist za ribogojstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj in strokovni tajnik odbora za akvakulturo in morsko ribištvo pri kmetijsko-gozdarski zbornici, je letos stanje v ribogojstvu katastrofalno, saj že od zime naprej v vodotokih ni dovolj vode. Ponekod so vodotoki povsem presahnili, drugje je bil pretok vode za gojenje rib premajhen in temperatura vode previsoka. Vse to je povzročilo pri ribah stres in na koncu tudi pogin. Na podlagi podatkov, ki so jih posredovali ribogojci, je v ribogojnicah poginilo približno 20 ton mladic (vrednih 200 tisoč evrov), iz katerih bi v normalnih razmerah »zredili« približno 100 ton odraslih rib. Poleg mladic je poginilo še 40 ton konzumnih rib, vrednih okoli 200 tisoč evrov, ter okoli 800 kilogramov rib iz plemenske jate, vrednih približno šest tisoč evrov. »Skupno škodo ocenjujemo na približno pol milijona evrov, a to je le neposredna škoda, ki je že nastala. Škoda pa še vedno nastaja, saj vode še vedno ni zadosti in so bazeni prazni,« je dejal Štular in poudaril, da bo velika tudi posredna škoda, ki se bo pokazala v zmanjšanju krmnih dni in s tem tudi manjšem prirastu rib, pojavu bolezni in parazitov, odpovedi pogodb in izgubi kupcev, kreditni nesposobnosti ribogojcev, odpuščanju zaposlenih ter vračanju evropskih sredstev, ki so jih prejeli za investicije v ribogojstvo in v predelavo rib, če ne bodo dosegli napovedanih rezultatov v naložbenih načrtih … »Poleg suše so ribogojce prizadele tudi podražitve. Krma se je v primerjavi z lani podražila za od 20 do 25 odstotkov, elektrika in tekoči kisik od 30 do 60 odstotkov, embalaža za ribe za 70 odstotkov …« je dejal Štular.
Finančno izčrpani pričakujejo pomoč države
Ribogojnica Vodomec v Zalogu pri Cerkljah, ki v normalnih razmerah na leto proizvede od 15 do 20 ton rib, deli letos enako usodo kot še številne druge po Sloveniji. Kot je dejal njen lastnik Janez Vidmar, bi bilo v normalnih razmerah zdaj v ribogojnici od 10 do 12 ton rib različnih kategorij, tako pa so bazeni zaradi suše in pomanjkanja vode prazni. Suša se je začela že lani avgusta, se nadaljevala čez zimo in vse letošnje poletje, a tudi zdaj ji še ne vidijo konca. Šele ob daljšem deževju, ki bo napolnilo tudi vodotoke, bodo lahko ocenili tudi dejansko škodo. »Finančno smo vse bolj izčrpani, zato pričakujemo, da bo tudi nam država pomagala enako kot vsem drugim pridelovalcem hrane,« je dejal Vidmar.