Festival Avsenik 2022

Konec tedna, od 26. do 28. avgusta 2022, so Begunje tri dni dihale z Avsenikovo glasbo, ravno tako številni tuji in domači obiskovalci Festivala Avsenik. Mi smo se oglasili na drugem festivalskem večeru.

Begunje – Festival Avsenik 2022 je bil letos šestič, organizirajo ga na dve leti. V treh glasbenih večerih se je na odru prireditvenega šotora v Begunjah zvrstilo več kot dvajset domačih in tujih narodno-zabavnih zasedb.

Med publiko je bilo tako kot vedno največ nemško govorečih ljubiteljev Avsenikove glasbe različnih generacij in zagotovo toliko tradicionalnih oblačil, t. i. lederhosen in dirndlov, kot smo jih videli na festivalsko soboto, težko vidimo v Sloveniji na enem mestu. Pa še slovenski oziroma gorenjski folklorni kostumi so nam padli v oči.

Od mednarodnega do slovenskega dne

Prvi večer festivala so poimenovali Mednarodni dan – Na avtocesti, kjer je nastopilo tudi kar nekaj tujih zasedb, vodila pa sta ga Nuša Derenda in Bernd Pratter, radijec (ORF), po duši glasbenik, sicer pa učitelj matematike in glasbene vzgoje, ki ima kar nekaj kilometrine v igranju po različnih narodno-zabavnih zasedbah na severni strani meje. V soboto je na voditeljskem odru Derendo zamenjala domačinka, ravno tako radijka, Urša Mlakar, večer je nosil naslov Avsenikov dan – Lepo je biti muzikant in med drugimi smo prisluhnili Hišnemu ansamblu Avsenik, Danaji Grebenc s harmoniko, Ansamblu Saša Avsenika, skupaj sta na odru nastopila tudi oče in hči Gregor in Monika Avsenik. V nedeljo pa je sledil še Slovenski dan – Slovenija, od kod lepote tvoje. V čevlje voditeljice je stopila Darja Gajšek, medtem ko je Pratter vodil večerni del vse tri dni.

Bogat spremljevalni program

Bogat je bil dnevni spremljevalni glasbeni program v Gostilni Avsenik Pod Avsenikovo marelo, Zavod za turizem in kulturo Radovljica je poskrbel za sejem domače obrti ter vodene pohode, sprehode in oglede. Sašo Gašperin iz zavoda je tisti, ki jih je pripravil, jih odvodil, pomagala pa mu je še Sabine Frank, nemško govoreča vodnica, ki živi pri nas, pozna našo kulturo in fenomen ansambla bratov Avsenik.

»Predvsem jih zanima izvor, od kod prihaja navdih za glasbo, melodijo, od kod energija, če hočete, morda je to najbolj primeren izraz,« začne svoj odgovor na vprašanje, kaj je tisto, kar nemške ljubitelje Avsenikove glasbe najbolj zanima. Nadaljuje: »Pesmi poznajo pod drugimi naslovi. Pogled z Jalovca je Grossglocknerblick, Na Golici ima celo besedilo in sliši na ime Trompetenecho ...« Predvsem gre za to, da spoznajo pokrajino Avsenikove glasbe. »Da vidijo, kje in kako je odraščal Slavko Avsenik; da jim predstavimo, kdo so bili njegovi prijatelji ... Od domačega kraja do gorskega zaledja, s poudarkom na Begunjščici, Robleku ... Razložimo zgodbe za posameznimi skladbami, ki jih oni ne poznajo, saj ne poznajo izvornih besedil.« Najbolj fascinantna je zgodba skladbe Tam, kjer murke cveto, ki je edina, ki jo Slavko Avsenik ni pustil prevesti v nemški jezik, ker omenja s krvjo prepojeno dolino Drage, še izvemo. »Je nekako poklon v spomin talcem, ki so jih nemški okupatorji med vojno tam streljali in zato prevoda ni pustil. Ko oni v živo vidijo grobove talcev, razumejo celotno zgodbo. Ko vidijo Roblek, si znajo predstavljati ozadje. Vidijo, da ima glasba zadaj dejansko neko pokrajino. Pravijo, da potem drugače poslušajo to glasbo, ker jo na drug način razumejo.« Marsikateri svoje ganjenosti ne skrivajo, zaključi Gašperin, spoznajo pa na ta način tudi Vilka. Pri Slovencih pa je tako, da osnovno zgodbo poznajo, pa potem iščejo v njej bolj detajle.