Rešili več kot tisoč žab

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / / 22:54

V deževnem petkovem večeru je okoli sedemdeset prostovoljcev na cesti pod Joštom pomagalo žabam, da so varno odskakljale do svojih mrestišč.

Kranj – Na pobudo kranjske enote Zavoda RS za varstvo narave so v petek v sodelovanju z Joštarji in Mestno občino Kranj izpeljali prvo letošnjo akcijo varstva dvoživk med njihovo selitvijo. Žabe se namreč v tem času po selitvenih poteh odpravijo na svatbo, pri čemer so izpostavljene avtomobilom. Da bi zmanjšali njihovo smrtnost na cestah in omogočili uspešen razplod, so jih sodelujoči prostovoljci prenašali čez cesto pod Sv. Joštom, pri Čukovem bajerju pa so jim varno pot omogočili z začasnim zaprtjem ceste. Cesti proti Sv. Joštu in severno od bobovških jezer namreč sodita med najpomembnejše selitvene poti za dvoživke na kranjskem območju.

Po besedah Sonje Rozman iz kranjskega zavoda je v petkovi akciji pod Joštom sodelovalo med šestdeset in sedemdeset prostovoljcev, ki so s prenašanjem čez cesto rešili več kot tisoč žab, lani pa so na primer na ta način v treh zaporednih deževnih dneh rešili okoli dva tisoč žab. Akcijo bodo letos še ponovili, o čemer bodo javnost tudi predhodno obvestili. »Odziv na prvo letošnjo akcijo je bil zelo dober, zelo smo zadovoljni. Udeležile so se je predvsem mlade družine z otroki, ki so ob koncu akcije prejeli tudi knjižico Žabica je rešena. Za vse udeležence pa je Mestna občina Kranj priskrbela posladek in topli napitek, ki so ju pripravili v Domu na Joštu,« je povedala.

Dvoživke so koristne tudi za ljudi, saj se hranijo z žuželkami, polži in pajki, hkrati pa so pomemben kazalnik stanja v naravi, saj so občutljive na spremembe in med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami. Največji grožnji zanje sta uničevanje primernih življenjskih prostorov in smrtnost na cestah med selitvami na mrestišča, je pojasnila Rozmanova. »S cestami smo dvoživkam presekali življenjske prostore, ker večino leta preživijo na kopnem, spomladi pa se selijo na mrestišča. S prenašanjem čez cesto tako ne rešimo samo ene žabe, ampak še ves njen zarod in potomstvo,« je razložila.

Rozmanova še poziva k sistemskim rešitvam, kot je ureditev podhodov za žabe na njihovih selitvenih poteh in postavitev ograj ob cestah. »Predvsem pa je treba že ob načrtovanju cest upoštevati življenjske prostore dvoživk,« je še poudarila.