Pomembni veliki in mali kmetje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na sejmu Agra predstavilo dopolnjen strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027. Ministrica Irena Šinko je dejala, da so za Slovenijo pomembni tako veliki kot mali pridelovalci hrane.

Gornja Radgona – V četrtek so na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni zaprli šestdeseti Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na sejmu so sodelovali tudi domala vsi najpomembnejši gorenjski izdelovalci in prodajalci kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme, ogledali pa so si ga tudi številni gorenjski kmetje. Sejemsko dogajanje so poleg ponudbe izdelkov zaznamovali tudi pogovori o aktualnih temah, podelitve priznanj in tekmovanja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na sejemskem posvetu predstavilo dopolnjeni strateški načrt skupne kmetijske politike, po katerem naj bi Slovenija v petletnem obdobju 2023–2027 dobila 1,8 milijarde evrov denarja, od tega 700 milijonov evrov za neposredna plačila in 1,1 milijarde evrov za razvoj podeželja. Kot je dejala ministrica Irena Šinko, so na načrt prejeli pripombe, ki jih lahko strnejo v tri skupine: načrt ne odgovarja na izzive prehranske varnosti, okoljsko je premalo ambiciozen in favorizira ekološko kmetijstvo ter daje premalo pozornosti gorskim kmetijam. Za Slovenijo so po njenem mnenju pomembni tako veliki pridelovalci, ki so tržno usmerjeni in imajo visoko tehnološko pridelavo, kot mali kmetje, ki imajo možnost, da so uspešni v tržnih nišah. Načrt bo septembra obravnavala vlada, še isti mesec pa ga bodo poslali Evropski komisiji.

Jelenjad otežuje pomlajevanje gozdov

Kmetijsko-gozdarska zbornica in zveza lastnikov gozdov sta na sejmu pripravili pogovor z naslovom Kakšen gozd bomo predali naslednjim generacijam. V zbornici in zvezi ugotavljajo, da pomlajevanje gozdov močno otežuje preveč številna jelenjad, zato zahtevajo, da zavod za gozdove v osnutkih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov, ki so zdaj javno razgrnjeni, konkretno določi zmanjšanje števila jelenjadi in zimskega krmljenja jelenjadi. Po njihovem mnenju bi število jelenjadi morali zmanjšati za 30 odstotkov, količino hrane za zimsko krmljenje, ki zdaj znaša 1660 ton na letno, pa za od 20 do 25 odstotkov. Janez Logar, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je dejal, da lastniki gozdov soodločajo o načrtih, ki so jih pripravili v zavodu, saj so zastopani v vseh svetih območnih enot.

Zahtevajo nadomestilo za opraševanje rastlin

Čebelarska zveza Slovenije je na sejmu pripravila prvo srečanje praporščakov čebelarskih društev in območnih čebelarskih zvez. Srečanja se je udeležilo približno 120 praporščakov, nagovoril jih je tudi predsednik zveze Boštjan Noč, ki je ob tem pozval državne organe, da naj pomagajo tudi čebelarjem, ki se soočajo s podražitvami energentov, opreme in hrane za čebele. Zavzel se je za sistemsko ureditev pomoči čebelarjem v obliki nadomestila za opraševalni servis, ki ga opravljajo čebele, in sicer v znesku deset evrov na čebeljo družino.

Cirilu Peternelu najvišje zadružno priznanje

Zadružna zveza Slovenije je na tradicionalnem dnevu zadružnikov podelila priznanja zaslužnim zadružnikom in zadružnim delavcem ter zadrugam, ki praznujejo okrogle jubileje. Najvišje zadružno priznanje, to je priznanje za trajen prispevek k razvoju zadružništva, je na predlog Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka prejel tudi Ciril Peternel iz Drage, priznanje za prispevek k razvoju zadružništva pa tudi Stanislav Kalan (KGZ Sloga Kranj), Janez Kopač (KZ Medvode) in Cecilija Lukančič Valič (KGZ Škofja Loka).

Priznanja tudi gorenjskim razstavljavcem

V okviru sejma je potekalo tudi ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme, ki so jo izdelovalci oziroma prodajalci ponujali na sejmu. Dvajset podjetij je dalo na ocenjevane 38 strojev. Strokovna komisija je izmed njih izbrala najboljše in jim dodelila medalje. Agromehanika iz Hrastja je prejela eno zlato medaljo, samostojni podjetnik Darko Opara iz Domžal prav tako eno zlato, podjetje Interexport s Potoka pri Komendi dve zlati medalji, podjetje Lavrih s Srednjega Brda pa dve zlati, dve srebrni in eno bronasto medaljo.

Na sekaškem tekmovanju Mihael Brlec peti

Zavod za gozdove Slovenije je na sejmu pripravil tradicionalno, že 22. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Sodelovalo je štirinajst ekip območnih enot zavoda, med njimi tudi ekipi območnih enot Kranj in Bled, ki pa sta se uvrstili na začelje. Od tekmovalcev s širšega gorenjskega območja je bil najboljši Mihael Brlec iz Zgornjih Palovč (občina Kamnik), ki se je kot član ljubljanske ekipe uvrstil na peto mesto med 41 tekmovalci.

Med črno-belimi najlepša Svetlinova telica

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je v sodelovanju še z nekaterimi organizacijami izvedla ocenjevanje plemenskih živali, ki so jih predstavljali na sejmu. Med plamenskimi telicami črno-bele pasme je zmagala telica iz hleva Andraža Svetlina iz Podgorja pri Kamniku.

Najmočnejši Veterani Zgornje Gorenjske

Na tekmovanju v vlečenju vrvi so se pomerile tri ekipe, brez poraza je zmagala ekipa Veterani Zgornje Gorenjske, ki je sicer zmagala že na vseh tovrstnih tekmovanjih od leta 2015 dalje. Za veterane so tekmovali: Božo Repovž (vodja ekipe) ter Klemen Pribožič, Gašper Pečarič, Mare Ambrožič, Aleš Baudek, Jure Lindič, Aleš Ponikvar in Nejc Koželj.