Če srečamo kačo, ostanimo mirni in se umaknimo

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Zanimivosti / petek, 22. julij 2022 / 08:14

Na Gorenjskem lahko najdemo šest vrst avtohtonih kač, med njimi so najpogostejše smokulja, gad in modras. Slovenija je sicer z vsemi raznolikimi habitati dom enajstim vrstam avtohtonih kač in občasni dom eni pogojno opaženi vrsti.

Zgornje Gorje – Na Gorenjskem je po besedah Davorja Rosa iz Zgornjih Gorij, prostovoljca Ambulante za male, divje in eksotične živali in azila Golob, najpogostejša vrsta smokulja, ki jo ljudje zaradi vzorca pogosto zmotno zamenjajo z gadom, a je kot predstavnica nestrupenih gožev popolnoma nenevarna. Prav tako lahko z malce sreče vidimo tudi gada in modrasa. »Gada bomo največkrat zasledili v hladnejših predelih sredogorij in višjih legah Julijskih in Kamniško-Savinjski Alp ter Karavank, medtem ko je modras kot vrsta bolj razširjen in ga lahko opazimo od praktično nič metrov nadmorske višine in vse do krepko čez dva tisoč metrov visoko,« je pojasnil Ros. Poleg teh treh so na Gorenjskem še navadni gož, belouška in kobranka.

Kot poudarja Ros, so se populacije vseh plazilcev v zadnjih desetletjih zmanjšale, za kar je po njegovem kriv človek, ki je vse bolj posegal v habitate in jih krčili. »Situacijo je poslabšala uporaba pesticidov v kmetijskih panogah, ki so zastrupljali populacije žive hrane in pustili posledice tudi na številu plazilcev, ujed in drugih živali. Z milejšimi, ponekod mediteranskimi zimami s precej visokimi temperaturami, ki so bile tudi na Notranjskem in Gorenjskem, se lahko populacija glodavcev poveča, kar ugodno vpliva na populacije kač,« je pojasnil Ros.

Kača si stika ne želi

Pod okriljem ambulante in azila vsako leto rešijo in premestijo nekaj deset kač, ki so zabeležene. »Število teh pa je verjetno še višje, saj so navodila za ravnanja ob srečanjih vsako leto objavljena po regijskih in še bolj po lokalnih časopisih, danes tudi po socialnih omrežjih in drugih kanalih, zato točno število rešenih kač ni znano, a upamo, da je čim višje,« je dejal Ros, ob tem pa poudaril, da si kača stika s človekom ne želi, temveč želi le v miru prebivati v svojem habitatu. »Ko gremo v hribe, na piknik, sprehod ali na kačo naletimo kje drugje, jo pustimo pri miru. Še pomembneje pa je, da ji pustimo dovolj prostora za varen umik proč od nas. Na poti se ji ognemo, je ne dregamo ali kako drugače posegamo vanjo,« je pojasnil.

Če najdete kačo, pokličite

Če kača zaide v naš dom, ostanemo mirni. »Njen namen ni zadrževanje ali prebivanje v hiši, temveč se je tam znašla po spletu nesrečnih okoliščin, ko je zašla ali ji je bil onemogočen izhod. Če pride v garažo, atrij, drvarnico ali podoben prostor, iz katerega se lahko nemoteno umakne na prosto, ji to omogočimo z odprtimi vrati in bo z malo sreče prostor zapustila sama. Če je ujeta v prostoru, ki ga bo zelo malo verjetno lahko varno zapustila sama ali to sploh ni mogoče, se obrnite po pomoč, da jo varno premestimo v habitat, kamor sodi. Enako velja tudi za avto, ki ga po navadi ob odprtih vratih zapustijo same,« je pojasnil Ros in še dodal: »Ob najdbi ne le kače, temveč katerekoli poškodovane divje zaščitene oziroma ogrožene živalske vrste pokličite ambulanto oziroma azil na telefonsko številko 02 876 12 85, za premestitev na področju Gorenjske pa številko 070 380 074 in bomo skupaj varno za vse udeležene rešili situacijo.«