V agrarnih skupnostih imajo še veliko vprašanj

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 13:01

Razprava na srečanju predstavnikov zgornjegorenjskih agrarnih skupnosti je pokazala, da je tudi po zadnji spremembi zakona o agrarnih skupnostih pri delovanju agrarnih skupnosti še veliko odprtih vprašanj in nejasnosti.

Plavški Rovt – Kmetijska svetovalna služba in Agrarna skupnost Hrušica sta prvi julijski petek pripravili na Hruščanski planini tradicionalno srečanje predstavnikov agrarnih in pašnih skupnosti z Zgornje Gorenjske. Srečanja so se udeležili predstavniki 21 agrarnih in treh pašnih skupnosti, z avstrijske strani pa je peš prišel tudi kmet Lojzi Baumgartner, ki pase živino v bližini, na koroški strani. Kmetijska svetovalka Tilka Klinar in predsednik agrarne skupnosti Boris Dolžan sta predstavila Hruščansko planino, Slavko Rabič, član upravnega odbora Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, pa je ob zadržanosti predsednika združenja Damjana Pobega predstavil odgovore na vprašanja, ki so jih glede delovanja agrarnih skupnosti po novem, spremenjenem zakonu postavili predstavniki zgornjegorenjskih agrarnih skupnosti in na katere je odgovore pripravil predsednik združenja.

Veliko vprašanj o davkih in dedovanju

Tako je agrarne skupnosti zanimalo, ali bodo po spremenjenem zakonu davek od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč v lasti agrarnih skupnosti plačevale agrarne skupnosti ali njihovi člani kot solastniki. »Obračun katastrskega dohodka (KD) se z novelo zakona ne spreminja, KD se bo še naprej pripisoval posameznikom,« je v odgovor zapisal predsednik združenja. Na vprašanje, kako bo z deleži občin oziroma do kdaj morajo občine deleže odstopiti agrarnim skupnostim, je predsednik združenja odgovoril, da občine niso obvezne odstopiti svojih deležev agrarnim skupnostim, lahko pa jih. Roka, do kdaj to lahko storijo, ni. Več vprašanj je zadevalo dedovanje in dedne postopke. Na vprašanje, kako se bodo razpletli dedni postopki, pri katerih dedič ni pripravljen ostalim dedičem izplačati nujnega deleža – bo delež avtomatsko pripadel ostalim članom agrarnih skupnosti ali občini, je predsednik Damjan Pobega odgovoril, da so vsa dedovanja rešljiva in da morajo agrarne skupnosti oziroma njeni člani včasih zaprositi tudi za strokovno pomoč. Eno od agrarnih skupnosti je tudi zanimalo, kako se včlaniti v agrarno skupnost. Kot je pojasnil predsednik, nekdo lahko postane nov član agrarne skupnosti z dedovanjem ali s pravnim poslom, to je z nakupom, vendar le, če agrarna skupnost oziroma njeni člani ne uveljavljajo prednostne oziroma predkupne pravice.

Podpisovali izjavo glede alpske paše

Udeleženci so na srečanju podpisovali tudi izjavo interesnih skupin, ki zastopajo alpsko pašo ter kmetijstvo v alpskem prostoru. Izjavo so sprejeli na mednarodni konferenci o alpskem kmetijstvu, ki je med 29. junijem in 1. julijem potekala v švicarskem Vispu. Podpisniki izjave ugotavljajo, da je največja grožnja izginjanju alpske kulturne krajine širjenje velikih zveri, saj je velik porast števila volkov in medvedov v alpskem prostoru že prisilil številne planšarske kmetije k opustitvi paše. Od političnih odločevalcev na regionalni, nacionalni in evropski ravni med drugim zahtevajo, da v okviru habitatne direktive in bernske konvencije znižajo »popolno zaščito« velikih zveri in da določijo območja, kjer bi bila planinska paša možna na konvencionalni način, torej brez uporabe obsežnih in dragih zaščitnih ukrepov za zaščito pred zvermi.