Sabina Piber s psičkama Chilli in Ulo / Foto: Ingrid Hrovat, arhiv K9 iskanje pogrešanih – Slovenija

Vsako žival je vredno rešiti

Sabina Piber z Bleda je ustanoviteljica in vodja ekipe K9 iskanje pogrešanih – Slovenija, ki sodeluje z mednarodno skupnostjo K9. Specializirali so se za iskanje pogrešanih živali, predvsem psov in mačk, v sodelovanju s svojimi psi. Pibrova, ki je tudi inštruktorica psom in vodnikom po metodi sledenja vonju pogrešanega, je znanje pridobivala v tujini, izpite pa opravila pod vodstvom Alexandre Grunow, avstrijske strokovnjakinje.

Pot Sabine Piber se je začela, ko so zelo dolgo iskali psičko, ki se je izgubila v Kamniških Alpah, ob tem pa je bilo angažiranih veliko ljudi. »Tedaj sem pomislila, da zagotovo mora obstajati lažji in hitrejši, predvsem pa sistematičen način iskanja,« je dejala Pibrova, ki je vodnica trem psičkam, petletni mešanki Uli, leto mlajši Chilli, ki je angleški pointer, in osemmesečni Yotti pasme italijanski kratkodlaki ptičar. »Starejši dve sta kljub mladosti izkušeni veteranki v iskanju pogrešanih živali, saj imata za seboj veliko iskalnih akcij, v dveh letih smo namreč domov pripeljali več kot štirideset pogrešanih živali,« je pojasnila in dodala, da so v terenski ekipi tudi jazbečar Oli in hrvaški ovčar Edo z vodnicama Ingrid Hrovat in Tajdo Trbovšek. »Pri iskanju pogrešanih živali je pomemben značaj psa, ki išče. Vsi psi niso primerni, a pri tem ne igra glavne vloge pasma, temveč odnos našega psa do drugih živali. Chilli se na primer boji konjev, zato konja zagotovo ne bi iskala, kot ga je iskala Ula,« je dodala.

Tehnika iskanja pogrešanih živali je podobna iskanju ljudi, vendar ne popolnoma enaka. »Preden se lotimo iskanja s psi, ocenimo, ali lahko pomagamo živali, da se sama vrne domov, in če je verjetnost majhna, jih vključimo. Vedno poudarjamo, naj nas lastniki pokličejo takoj, ko ugotovijo, da njihove živali ni. Veliko ljudi napačno reagira, pogosto panično, kar v danem trenutku ne pomaga,« je poudarila sogovornica, ki pravi, da je vsem pogrešanim živalim skupen stres. »Vzrok pobega je lahko na primer pokanje petard, do pobega pa pride tudi tedaj, ko žival ugotovi, da ne ve, kje je, ali je morda ujeta. V stresu pa podobno kot ljudje težko razmišljajo in iščejo rešitve,« je pojasnila.

Iskanja s psi se vselej lotijo v primeru, ko je pogrešana žival mladič, stara ali bolna, če je pobegnila s povodcem ali če pobegneta dve živali, vrne pa se le ena. »Pred iskanjem poskušamo dobiti čim več informacij o pogrešanem in o dogodku, ki je povzročil pobeg. Za iskanje potrebujemo kar se da čist vzorec vonja pogrešanega, ki ga naš pes povoha in mu sledi. Pes, ki išče, je na dolgem povodcu, in kamor gre pes, gre vodnik za njim. Vodnik in pes vseskozi komunicirata, zato je bistveno, da vodnik razume, kaj mu pes sporoča. Na ta način vemo, kdaj smo blizu pogrešanega in tudi v kakšnem stanju je, še preden ga vidimo in se po potrebi pravočasno ustavimo,« je opisala Pibrova. Poleg psov in mačk so iskali tudi želve, kozo, konja. »Naši psi nimajo težav z mačkami, prej mačke z našimi psi, zato je pomembno, da jih pravočasno ustavimo in preprečimo, da bi mačka bežala pred nami. Tudi pogrešani psi reagirajo različno, običajno jih prisotnost naših psov pomiri in ustavi. Vseeno pa moramo dobro razumeti svojega psa, ki nam vnaprej sporoča, kakšni situaciji se približujemo.«

Pri delu se velikokrat srečujejo s tragičnimi zgodbami, zato so nepopisno veslih vseh tistih s srečnim koncem. »Zgodi se, da pogrešanega ne najdemo, in te zgodbe so naša večja bolečina kot tiste s tragičnim koncem. Vedno pa damo vse od sebe in vztrajamo, dokler naši psi delajo, in toliko časa, da ne mi ne naši psi nimamo več ideje, kaj narediti. Iskanja se ne da meriti v urah, pač pa po utrujenosti nas in naših psov,« je dejala. Lani poleti so iskali staro, bolno in invalidno psičko, pri kateri so vedeli, da so njeno zadnje upanje. »Iskali smo jo dva dni, vročina je bila neznosna, psi izčrpani. Našli smo jo v jarku strmega brega. Ob takih zgodbah s srečnim koncem si vselej rečemo – vredno je,« je sklenila.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / četrtek, 2. april 2015 / 12:32

Noč so preživeli v knjižnici

Knjižnica Radovljica je v noči s petka na soboto gostila že deseto Noč z Andersenom, prireditev, na kateri je skupina sedemnajstih mladih iz Radovljice, Bleda, Bohinja, Gorij in Banjaluke noč preživel...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 29. marec 2022 / 22:42

Skutna pita

Po navadi pečemo z nekim razlogom, ker se pač za ta določen dogodek spodobi. Včasih pa pridejo dnevi, ko nas 'prime', da bi nekaj spekli, kar tako, za sprostitev. Zakaj ne bi v tem primeru pripravi...

Zanimivosti / torek, 29. marec 2022 / 22:41

Sončki s plesom in gibanjem

Kranj – Skupina Sončki, ki deluje pod okriljem Medobčinskega društva Sožitje Mengeš, se je tokrat že četrtič predstavila v Panorami stara pošta v Kranju, kjer jih vselej prijazno sprejme in pogosti...

Kranjska Gora / torek, 29. marec 2022 / 22:39

Zaključili zimsko smučarsko sezono

Kranjska Gora – Smučarsko sezono so na kranjskogorskem smučišču zaključili v nedeljo, 27. marca. Kot so povedali na Turizmu Kranjska Gora, so imeli 114 obratovalnih dni, in čeprav nimajo še dokončn...

Šport / torek, 29. marec 2022 / 22:33

Planica povezuje

Najmanj trikrat izjemna letošnja Planica: skoraj šestdeset tisoč gledalcev, skoraj tisoč točk naših orlov na treh tekmah in izjemno vreme. Pohvale so sprejemali tudi organizatorji. Zaključ...

Šport / torek, 29. marec 2022 / 22:31

Polfinale začeli z zmago

Jeseniški hokejisti v Alpski ligi igrajo v polfinalu, kranjski Triglav v finalu mednarodne lige IHL.