Posvet Drevesa govorijo je v sklopu projekta Alptrees potekal v naravnem okolju Prešernovega gaja v Kranju. / Foto: Tina Dokl

Bogastvo je v pestrosti

»Vsako drevo ima svojo zgodbo, ki nam jo poda, če ga znamo dobro opazovati,« so se na posvetu Drevesa govorijo, ki so ga pripravili v sklopu projekta Alptrees, strinjali strokovnjaki s področja gozdarstva, naravovarstva, urejanja javnih urbanih površin in lesarstva.

Kranj – Na posvetu, ki ga je Razvojna agencija Sora pripravila v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Gozdarskim inštitutom Slovenije – partnerjem projekta, so strokovnjaki z različnih vidikov predstavili pomen dreves v mestu in gozdu ter pomen in izzive tako domorodnih kot tudi tujerodnih drevesnih vrst. Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora, je pojasnil: »Projekt Alptrees, ki se ukvarja s tujerodnimi drevesnimi vrstami, izvajamo že drugo leto in ga bomo predvidoma sklenili naslednje leto junija. V njegovem okviru opazujemo štiri pilotna območja v občinah Preddvor, Naklo, Kranj in Škofja Loka. Zanima nas zlasti, kaj se dogaja s tujerodnimi vrstami, kako se širijo, katere so invazivne in kakšno stopnjo ogroženosti predstavljajo za naravne ekosisteme.«

Govorniki posveta so med drugim pojasnili svoj pogled na gozd, kakšne vplive ima človek nanj, zedinili pa so se v ideji, da je bogastvo v pestrosti lesa in raznolikosti naravnega okolja, ki omogočata stabilnejši ekosistem in zagotavljata večjo varnost. Obenem so se strinjali, da je tudi pestrost dreves s tujerodnimi vrstami v mestu pomembna, zlasti zato, ker saj so te manj občutljive na škodljivce in negativne vplive okolja.

Raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije Aleksander Marinšek je v uvodu podrobneje predstavil projekt Alptrees in njegove cilje. Certificirani arborist, ki je pri podjetju Flora sport prevzel skrb za drevesa v Mestni občini Kranj, Erik Vidmar je pri svojem delu popisal vsa drevesa na javnih površinah Kranja in ob tej priložnosti delil zgodbe mestnih dreves. O odnosu med človekom in gozdom ter posledicah, ki jih človekov poseg predstavlja za organizme v gozdu, je spregovoril gozdar Davor Krepfl, ki je zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave, OE Kranj. Prvobiten življenjski prostor dreves – gozd je opisal Boštjan Škrlep z Zavoda za gozdove Slovenije. Posvet je sklenila Irena Leban iz Šolskega centra Škofja Loka, ki je predstavila zgodbe, ki jih človek kroji drevesu, ko ga poseka in obdela njegov les.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 30. april 2018 / 13:55

Zarica Kranj do pomembnih točk

Kranj – Nogometaši v drugi slovenski nogometni ligi so odigrali tekme 26. kroga. Zarica Kranj je gostila Roltek Dob in zabeležila pomembno zmago v boju za obstanek. Edini zadetek za zmago z 1 : 0 j...

Objavljeno na isti dan


Preddvor / torek, 25. julij 2023 / 16:37

Vode ni več treba prekuhavati

Preddvor – Na spletni strani Občine Preddvor Vodovodna zadruga Preddvor obvešča vse uporabnike pitne vode na območju Nove vasi, Hriba, Preddvora, Brega ob Kokri, spodnjega dela Tupalič, Spodnje, Sr...

Kultura / torek, 25. julij 2023 / 16:13

Predavanje o delu in umetniškem življenju

Ljubno – Art klub Ljubno vabi na brezplačno predavanje o delu in življenju italijanskega kiparja, arhitekta, slikarja in pesnika Michelangela, ki bo 25. julija ob 19. uri v prostorih kluba. Vodil g...

Kultura / torek, 25. julij 2023 / 16:13

Kamfest 2023 že dvajsetič

Med 4. in 12. avgustom bo Kamnik ponovno gostil priljubljeni, tokrat že dvajseti poletni festival Kamfest.

Zanimivosti / torek, 25. julij 2023 / 16:12

Pranje in sušenje »žehte« na žeton

Na Gorenjskem deluje kar nekaj samopostrežnih pralnic perila, kjer je »na žeton« mogoče opraviti perilo. Kdo so uporabniki?

Železniki / torek, 25. julij 2023 / 16:10

Vse bližje poplavni zaščiti

Prva faza projekta izboljšanja poplavne varnosti Železniki bo končana še letos, druga pa predvidoma marca 2025. Pristojni zagotavljajo, da evropska sredstva niso ogrožena.