Posvet Drevesa govorijo je v sklopu projekta Alptrees potekal v naravnem okolju Prešernovega gaja v Kranju. / Foto: Tina Dokl

Bogastvo je v pestrosti

»Vsako drevo ima svojo zgodbo, ki nam jo poda, če ga znamo dobro opazovati,« so se na posvetu Drevesa govorijo, ki so ga pripravili v sklopu projekta Alptrees, strinjali strokovnjaki s področja gozdarstva, naravovarstva, urejanja javnih urbanih površin in lesarstva.

Kranj – Na posvetu, ki ga je Razvojna agencija Sora pripravila v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Gozdarskim inštitutom Slovenije – partnerjem projekta, so strokovnjaki z različnih vidikov predstavili pomen dreves v mestu in gozdu ter pomen in izzive tako domorodnih kot tudi tujerodnih drevesnih vrst. Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora, je pojasnil: »Projekt Alptrees, ki se ukvarja s tujerodnimi drevesnimi vrstami, izvajamo že drugo leto in ga bomo predvidoma sklenili naslednje leto junija. V njegovem okviru opazujemo štiri pilotna območja v občinah Preddvor, Naklo, Kranj in Škofja Loka. Zanima nas zlasti, kaj se dogaja s tujerodnimi vrstami, kako se širijo, katere so invazivne in kakšno stopnjo ogroženosti predstavljajo za naravne ekosisteme.«

Govorniki posveta so med drugim pojasnili svoj pogled na gozd, kakšne vplive ima človek nanj, zedinili pa so se v ideji, da je bogastvo v pestrosti lesa in raznolikosti naravnega okolja, ki omogočata stabilnejši ekosistem in zagotavljata večjo varnost. Obenem so se strinjali, da je tudi pestrost dreves s tujerodnimi vrstami v mestu pomembna, zlasti zato, ker saj so te manj občutljive na škodljivce in negativne vplive okolja.

Raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije Aleksander Marinšek je v uvodu podrobneje predstavil projekt Alptrees in njegove cilje. Certificirani arborist, ki je pri podjetju Flora sport prevzel skrb za drevesa v Mestni občini Kranj, Erik Vidmar je pri svojem delu popisal vsa drevesa na javnih površinah Kranja in ob tej priložnosti delil zgodbe mestnih dreves. O odnosu med človekom in gozdom ter posledicah, ki jih človekov poseg predstavlja za organizme v gozdu, je spregovoril gozdar Davor Krepfl, ki je zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave, OE Kranj. Prvobiten življenjski prostor dreves – gozd je opisal Boštjan Škrlep z Zavoda za gozdove Slovenije. Posvet je sklenila Irena Leban iz Šolskega centra Škofja Loka, ki je predstavila zgodbe, ki jih človek kroji drevesu, ko ga poseka in obdela njegov les.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Spretne roke žena in deklet

Pridne žene in dekleta so v Podkorenu in Ratečah na ogled postavile čudovita ročna dela.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 9. september 2013 / 15:32

Vaš razgled

Gorenjski nagelj: nežen, odporen, čudovit. Vrnimo gorenjski nagelj na gorenjske balkone in okna je projekt Gorenjske turistične zveze, ki še do 15. septembra vabi gojitelje, pridelovalce i...

Humor / ponedeljek, 9. september 2013 / 15:19

Preveč je mahal

Navdušeno navijanje je navijača Boruta stalo blagega vnetja mišice na levem podramenju. Zamenjal bo navijaške rekvizite.

Humor / ponedeljek, 9. september 2013 / 15:18

Od zadaj

Kakšna je razlika med košarkarsko trojko in evropsko trojko? Prvi gledalci ploskajo. Lovše z nepremičninami na Floridi, v Monacu in precejmetrsko jahto nedvomno ni begosumen. Najbrž se ne...

GG Plus / ponedeljek, 9. september 2013 / 15:17

Upor

Dr. Said Sadek, politični sociolog (iz pogovora v Kairu, 29. 1. 2012): »Dve tretjini Egipčanov in Egipčank sta mlajši od 30 let. To je temelj revolucije in prihodnosti. Mnogi so izobraženi...

Nasveti / ponedeljek, 9. september 2013 / 15:17

Pravljični Dolomiti, 4. del

Piz Boe (3152 m) - Najvišji vrh skupine Sella, ki leži v osrčju Dolomitov. Najlažje dostopni tritisočak, kar omogoča razvejani sistem žičnih sistemov. »Ne! Mi si vzpona ne bomo olajšali in vzpon res n...