Posvet Drevesa govorijo je v sklopu projekta Alptrees potekal v naravnem okolju Prešernovega gaja v Kranju. / Foto: Tina Dokl

Bogastvo je v pestrosti

»Vsako drevo ima svojo zgodbo, ki nam jo poda, če ga znamo dobro opazovati,« so se na posvetu Drevesa govorijo, ki so ga pripravili v sklopu projekta Alptrees, strinjali strokovnjaki s področja gozdarstva, naravovarstva, urejanja javnih urbanih površin in lesarstva.

Kranj – Na posvetu, ki ga je Razvojna agencija Sora pripravila v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Gozdarskim inštitutom Slovenije – partnerjem projekta, so strokovnjaki z različnih vidikov predstavili pomen dreves v mestu in gozdu ter pomen in izzive tako domorodnih kot tudi tujerodnih drevesnih vrst. Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora, je pojasnil: »Projekt Alptrees, ki se ukvarja s tujerodnimi drevesnimi vrstami, izvajamo že drugo leto in ga bomo predvidoma sklenili naslednje leto junija. V njegovem okviru opazujemo štiri pilotna območja v občinah Preddvor, Naklo, Kranj in Škofja Loka. Zanima nas zlasti, kaj se dogaja s tujerodnimi vrstami, kako se širijo, katere so invazivne in kakšno stopnjo ogroženosti predstavljajo za naravne ekosisteme.«

Govorniki posveta so med drugim pojasnili svoj pogled na gozd, kakšne vplive ima človek nanj, zedinili pa so se v ideji, da je bogastvo v pestrosti lesa in raznolikosti naravnega okolja, ki omogočata stabilnejši ekosistem in zagotavljata večjo varnost. Obenem so se strinjali, da je tudi pestrost dreves s tujerodnimi vrstami v mestu pomembna, zlasti zato, ker saj so te manj občutljive na škodljivce in negativne vplive okolja.

Raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije Aleksander Marinšek je v uvodu podrobneje predstavil projekt Alptrees in njegove cilje. Certificirani arborist, ki je pri podjetju Flora sport prevzel skrb za drevesa v Mestni občini Kranj, Erik Vidmar je pri svojem delu popisal vsa drevesa na javnih površinah Kranja in ob tej priložnosti delil zgodbe mestnih dreves. O odnosu med človekom in gozdom ter posledicah, ki jih človekov poseg predstavlja za organizme v gozdu, je spregovoril gozdar Davor Krepfl, ki je zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave, OE Kranj. Prvobiten življenjski prostor dreves – gozd je opisal Boštjan Škrlep z Zavoda za gozdove Slovenije. Posvet je sklenila Irena Leban iz Šolskega centra Škofja Loka, ki je predstavila zgodbe, ki jih človek kroji drevesu, ko ga poseka in obdela njegov les.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 30. december 2016 / 14:21

Slike so, ki pripovedujejo

Dobrodelni akciji zbiranja sredstev za otroke s posebnimi potrebami, v kateri Janez Štros daruje svoje slikarske monografije Tudi ti si Angel, se pridružujemo tudi na Gorenjskem glasu. V avli časopisn...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Mladi kuharji tokrat tekmovali na Gorenjskem

Radovljica - Na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica je bilo pred kratkim zadnje izmed treh predtekmovanj najboljših obetavnih slovenskih kuharjev srednješolcev. Potem...

Avtomobilizem / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Športnik med limuzinami

Nova generacija Audija A8 je nabita s sodobno tehnologijo.

Nasveti / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Protibolečinska vrbova skorja

V začetku 19. stoletja so znanstveniki iz vrbovega lubja izolirali salicin, predstopnjo salicilne kisline, ki je v čisti obliki osnova za izdelavo aspirina. Ali tudi vi v tem hipu razmišljate, da bi b...

Gospodarstvo / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Uprava Mercatorja si kupuje lastnike

Ljubljana - Nadzorni svet družbe Poslovni sistem Mercator, d. d., je na četrtkovi seji sprejel predlog, da bosta uprava in nadzorni svet skupščini delničarjev predlagala v potrdi...

GG Plus / sreda, 28. april 2010 / 07:00

Nujnost dodatnega varčevanja za starost

Zadnja, krizna leta so pokazala, da mora biti varčevanje ali zavarovanje za lepšo starost tudi varno. Je tehtanje med varnostjo in donosnostjo privarčevanih sredstev za starost sploh smiselna?