Posvet Drevesa govorijo je v sklopu projekta Alptrees potekal v naravnem okolju Prešernovega gaja v Kranju. / Foto: Tina Dokl

Bogastvo je v pestrosti

»Vsako drevo ima svojo zgodbo, ki nam jo poda, če ga znamo dobro opazovati,« so se na posvetu Drevesa govorijo, ki so ga pripravili v sklopu projekta Alptrees, strinjali strokovnjaki s področja gozdarstva, naravovarstva, urejanja javnih urbanih površin in lesarstva.

Kranj – Na posvetu, ki ga je Razvojna agencija Sora pripravila v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Gozdarskim inštitutom Slovenije – partnerjem projekta, so strokovnjaki z različnih vidikov predstavili pomen dreves v mestu in gozdu ter pomen in izzive tako domorodnih kot tudi tujerodnih drevesnih vrst. Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora, je pojasnil: »Projekt Alptrees, ki se ukvarja s tujerodnimi drevesnimi vrstami, izvajamo že drugo leto in ga bomo predvidoma sklenili naslednje leto junija. V njegovem okviru opazujemo štiri pilotna območja v občinah Preddvor, Naklo, Kranj in Škofja Loka. Zanima nas zlasti, kaj se dogaja s tujerodnimi vrstami, kako se širijo, katere so invazivne in kakšno stopnjo ogroženosti predstavljajo za naravne ekosisteme.«

Govorniki posveta so med drugim pojasnili svoj pogled na gozd, kakšne vplive ima človek nanj, zedinili pa so se v ideji, da je bogastvo v pestrosti lesa in raznolikosti naravnega okolja, ki omogočata stabilnejši ekosistem in zagotavljata večjo varnost. Obenem so se strinjali, da je tudi pestrost dreves s tujerodnimi vrstami v mestu pomembna, zlasti zato, ker saj so te manj občutljive na škodljivce in negativne vplive okolja.

Raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije Aleksander Marinšek je v uvodu podrobneje predstavil projekt Alptrees in njegove cilje. Certificirani arborist, ki je pri podjetju Flora sport prevzel skrb za drevesa v Mestni občini Kranj, Erik Vidmar je pri svojem delu popisal vsa drevesa na javnih površinah Kranja in ob tej priložnosti delil zgodbe mestnih dreves. O odnosu med človekom in gozdom ter posledicah, ki jih človekov poseg predstavlja za organizme v gozdu, je spregovoril gozdar Davor Krepfl, ki je zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave, OE Kranj. Prvobiten življenjski prostor dreves – gozd je opisal Boštjan Škrlep z Zavoda za gozdove Slovenije. Posvet je sklenila Irena Leban iz Šolskega centra Škofja Loka, ki je predstavila zgodbe, ki jih človek kroji drevesu, ko ga poseka in obdela njegov les.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 10. november 2014 / 12:36

Odprli zametek letalskega muzeja

Potniški terminal brniškega letališča je bogatejši za mini stalno letalsko razstavo, na kateri bodo obiskovalci lahko preizkusili tudi simulator letenja.

Objavljeno na isti dan


Šport / nedelja, 5. junij 2011 / 07:00

Odbojkarji ACH-ja z Bleda v Ljubljano

Kranj - Prva odbojkarska ekipa ACH Volleyja se z Bleda seli v Ljubljano. Tak je bil predlog Upravnega odbora, ki ga je sprejel Zbor društva TVD Partizan Bled. »Selitev prve ekipe...

Kronika / nedelja, 5. junij 2011 / 07:00

Voda končala v garaži stanovanjske hiše

Bašelj - Bašelj je majhna vas v Občini Preddvor. V osnovi ga staroselci delijo na dva zgornja dela ter tistega ob potoku, kjer živijo 'grabnarji', obstajata pa še 'Rebr in Vašk'. Če prihaj...

Kranj / nedelja, 5. junij 2011 / 07:00

Glasovala četrtina volivcev

V Sloveniji je do 16. ure na referendumu glasovalo 23,76 odstotka volivk in volivcev.

Kranj / nedelja, 5. junij 2011 / 07:00

Odločamo o treh zakonih

Kranj - Danes je referendumski dan, ko državljani odločamo o treh zakonih: o arhivih, delu na črno in najpomembnejšem, zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. O vsakem...

GG Plus / nedelja, 5. junij 2011 / 07:00

Oživljanje kamniške majolike

Slaba tri leta potem, ko so v Kamniku izdelali zadnjo majoliko, si občina in številni drugi pobudniki v stari Plečnikovi železniški postaji prizadevajo nekdanjo kamniško znamenitost obuditi in ji pois...