Posvet Drevesa govorijo je v sklopu projekta Alptrees potekal v naravnem okolju Prešernovega gaja v Kranju. / Foto: Tina Dokl

Bogastvo je v pestrosti

»Vsako drevo ima svojo zgodbo, ki nam jo poda, če ga znamo dobro opazovati,« so se na posvetu Drevesa govorijo, ki so ga pripravili v sklopu projekta Alptrees, strinjali strokovnjaki s področja gozdarstva, naravovarstva, urejanja javnih urbanih površin in lesarstva.

Kranj – Na posvetu, ki ga je Razvojna agencija Sora pripravila v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Gozdarskim inštitutom Slovenije – partnerjem projekta, so strokovnjaki z različnih vidikov predstavili pomen dreves v mestu in gozdu ter pomen in izzive tako domorodnih kot tudi tujerodnih drevesnih vrst. Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora, je pojasnil: »Projekt Alptrees, ki se ukvarja s tujerodnimi drevesnimi vrstami, izvajamo že drugo leto in ga bomo predvidoma sklenili naslednje leto junija. V njegovem okviru opazujemo štiri pilotna območja v občinah Preddvor, Naklo, Kranj in Škofja Loka. Zanima nas zlasti, kaj se dogaja s tujerodnimi vrstami, kako se širijo, katere so invazivne in kakšno stopnjo ogroženosti predstavljajo za naravne ekosisteme.«

Govorniki posveta so med drugim pojasnili svoj pogled na gozd, kakšne vplive ima človek nanj, zedinili pa so se v ideji, da je bogastvo v pestrosti lesa in raznolikosti naravnega okolja, ki omogočata stabilnejši ekosistem in zagotavljata večjo varnost. Obenem so se strinjali, da je tudi pestrost dreves s tujerodnimi vrstami v mestu pomembna, zlasti zato, ker saj so te manj občutljive na škodljivce in negativne vplive okolja.

Raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije Aleksander Marinšek je v uvodu podrobneje predstavil projekt Alptrees in njegove cilje. Certificirani arborist, ki je pri podjetju Flora sport prevzel skrb za drevesa v Mestni občini Kranj, Erik Vidmar je pri svojem delu popisal vsa drevesa na javnih površinah Kranja in ob tej priložnosti delil zgodbe mestnih dreves. O odnosu med človekom in gozdom ter posledicah, ki jih človekov poseg predstavlja za organizme v gozdu, je spregovoril gozdar Davor Krepfl, ki je zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave, OE Kranj. Prvobiten življenjski prostor dreves – gozd je opisal Boštjan Škrlep z Zavoda za gozdove Slovenije. Posvet je sklenila Irena Leban iz Šolskega centra Škofja Loka, ki je predstavila zgodbe, ki jih človek kroji drevesu, ko ga poseka in obdela njegov les.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamničan-ka / petek, 25. marec 2016 / 12:31

Kamničan-ka, št. 6

Kamničan-ka, 25. marec 2016, št. 6

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 12. september 2011 / 07:00

Odličen rezultat proti Madžarski

Reka – Na Reki je bil včeraj odigran prvi krog v predtekmovanju na letošnjem vaterpolskem evropskem kadetskem prvenstvu. Naša reprezentanca igra v eni najtežjih skupin na tem prv...

Šport / ponedeljek, 12. september 2011 / 07:00

Visok poraz Triglava na domačem igrišču, zmaga Domžal

Kranj – V prvi nogometni ligi so bile tri tekme osmega kroga že v soboto, še dve pa nato v nedeljo. Vse tri sobotne tekme so se končale z zmagami domačega moštva. Rudar iz Velenj...

Zanimivosti / ponedeljek, 12. september 2011 / 07:00

Klovni - zdravniki na delavnici in paradi

Kranjska Gora - Ob koncu avgusta so se v Kranjski Gori izobraževali klovni zdravniki, ki v okviru društva za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski že osem let obiskujejo predvsem o...

GG Plus / ponedeljek, 12. september 2011 / 07:00

Stroj nas še ni presegel

Bruno Kalčič je umetnostni kovač. ´Tak ta prav, kakršen mora kovač bit`, mal` trmast in z roko na srcu.` S sodelavcem Gregorjem Mandeljcem sta bila druga na tekmovanju na Češkem.

GG Plus / ponedeljek, 12. september 2011 / 07:00

Oče, mati in otrok. Ah ja. (4)

Kako žalostna je podoba ljudi, ki podpisujejo peticijo za »družinski referendum«. Večina jih sploh ni prebrala družinskega zakonika. Samo nekaj momljajo in jecljajo, da se jim ne zdi v redu, da p...