Posvet Drevesa govorijo je v sklopu projekta Alptrees potekal v naravnem okolju Prešernovega gaja v Kranju. / Foto: Tina Dokl

Bogastvo je v pestrosti

»Vsako drevo ima svojo zgodbo, ki nam jo poda, če ga znamo dobro opazovati,« so se na posvetu Drevesa govorijo, ki so ga pripravili v sklopu projekta Alptrees, strinjali strokovnjaki s področja gozdarstva, naravovarstva, urejanja javnih urbanih površin in lesarstva.

Kranj – Na posvetu, ki ga je Razvojna agencija Sora pripravila v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Gozdarskim inštitutom Slovenije – partnerjem projekta, so strokovnjaki z različnih vidikov predstavili pomen dreves v mestu in gozdu ter pomen in izzive tako domorodnih kot tudi tujerodnih drevesnih vrst. Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora, je pojasnil: »Projekt Alptrees, ki se ukvarja s tujerodnimi drevesnimi vrstami, izvajamo že drugo leto in ga bomo predvidoma sklenili naslednje leto junija. V njegovem okviru opazujemo štiri pilotna območja v občinah Preddvor, Naklo, Kranj in Škofja Loka. Zanima nas zlasti, kaj se dogaja s tujerodnimi vrstami, kako se širijo, katere so invazivne in kakšno stopnjo ogroženosti predstavljajo za naravne ekosisteme.«

Govorniki posveta so med drugim pojasnili svoj pogled na gozd, kakšne vplive ima človek nanj, zedinili pa so se v ideji, da je bogastvo v pestrosti lesa in raznolikosti naravnega okolja, ki omogočata stabilnejši ekosistem in zagotavljata večjo varnost. Obenem so se strinjali, da je tudi pestrost dreves s tujerodnimi vrstami v mestu pomembna, zlasti zato, ker saj so te manj občutljive na škodljivce in negativne vplive okolja.

Raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije Aleksander Marinšek je v uvodu podrobneje predstavil projekt Alptrees in njegove cilje. Certificirani arborist, ki je pri podjetju Flora sport prevzel skrb za drevesa v Mestni občini Kranj, Erik Vidmar je pri svojem delu popisal vsa drevesa na javnih površinah Kranja in ob tej priložnosti delil zgodbe mestnih dreves. O odnosu med človekom in gozdom ter posledicah, ki jih človekov poseg predstavlja za organizme v gozdu, je spregovoril gozdar Davor Krepfl, ki je zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave, OE Kranj. Prvobiten življenjski prostor dreves – gozd je opisal Boštjan Škrlep z Zavoda za gozdove Slovenije. Posvet je sklenila Irena Leban iz Šolskega centra Škofja Loka, ki je predstavila zgodbe, ki jih človek kroji drevesu, ko ga poseka in obdela njegov les.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 8. april 2013 / 07:00

Šlo je za povračilni ukrep

Rudolf Dovrtel, sedaj prokurist Dimnikarstva Dovrtel, ki od kranjske občine terja 1,8 milijona evrov odškodnine, pravi, da je bil odvzem dimnikarske koncesije v letu 2004 le povračilni ukrep tedanje k...

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Most med srednjeveškimi mesti

Škofja Loka - Na rojstni dan slovenskega pesnika Franceta Prešerna so v Škofji Loki odprli razstavo, ki ima več kot le umetniški pomen. V mali razstavni galeriji občine svoje ris...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Muslimani praznujejo bajram

Muslimani, živeči v Sloveniji, v ponedeljek, 8. decembra, praznujejo enega od svojih največjih praznikov - kurbanski ali hadžijski bajram.

Splošno / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Glikemični indeks ne pomaga samo sladkornim bolnikom

Ena od prvih nalog, ki jih pred bolnike z na novo diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2 običajno postavi zdravnik, je zmanjšanje telesne teže.

Kranj / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Stražiški kulturni teden

V Stražišču je minuli teden potekal kulturni teden.

Šenčur / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Zemlje za 3500 gradbenih parcel

V občini Šenčur je kar 176 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč oziroma za več kot 3500 minimalnih gradbenih parcel.