Škof Friderik Irenej Baraga in princesa Pocahontas
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (309)
V Stražišču (nekdanjem župnišču Kranj Šmartin) je v preteklosti živelo in delalo več zanimivih ljudi. Med drugimi je tam kaplanoval tudi jezikoslovec, misijonar, nabožni pisatelj in škof Friderik Irenej Baraga, ki je Evropejcem prvič predstavil zgodbo o indijanski princesi Pocahontas. V nemščini je izdal knjigo o zgodovini, značaju, šegah in običajih severnoameriških Indijancev. Rodil se je 28. junija 1797 v Knežji vasi na posestvu Mala vas pri Dobrniču kot četrti od petih otrok. Oče je bil oskrbnik gradu Mirna, mati pa njegova druga žena, doma iz Male vasi v župniji Dobrnič.
Mladost je preživel na gradu Trebnje, ki ga je oče kupil leta 1799. Da bi mu omogočili boljšo izobrazbo in šolanje v Ljubljani, so ga starši leta 1806 poslali k stricu Ignaciju Baragi na grad Belnek pri Moravčah. Pred odhodom na Dunaj se je Friderik zaročil. Poleg študija prava se je na Dunaju izpopolnjeval še v francoščini ter se učil angleščine, italijanščine in španščine. Odločilna prelomnica v njegovem življenju je v njem prebudila željo po duhovniškem poklicu. Odpovedal se je dediščini, razdrl zaroko in vstopil v ljubljansko bogoslovje.
Leta 1830 je odšel v ZDA kot misijonar med Indijance. Škof iz Detroita Friederich Rese je leta 1835 Barago poslal v La Pointe ob Gornjem jezeru k plemenu Očipva, kjer je deloval do leta 1843. Po petih letih življenja med njimi je že dobro obvladal njihov jezik, tako da je v zadnjem letu pridigal že brez prevajalca. Zaradi podobnosti z otavščino se je hitro naučil tudi čipvejskega jezika. Kot misijonar in kot misijonski škof je peš, s kanujem, pozimi pa s krpljami prehodil obsežno ozemlje okoli Gornjega in Michiganskega jezera ter v težavnih razmerah pokazal izjemno vzdržljivost in vztrajnost. Tako sta se ga prijeli oznaki »duhovnik na krpljah« in »jezerski apostol«. Leta 1853 je bil posvečen v škofa. Pokristjanil je večino Indijancev rodu Otava in Očipva. Učil jih je branja in pisanja, navajal jih je k delavnosti. Omogočil jim je, da so se izučili obrti ter se kulturno in gospodarsko razvili. Zanje je napisal šest knjig, med njimi slovar in slovnico čipvejskega jezika in nekaj nabožnih knjig v njihovem jeziku.
Da bi zbral gmotna sredstva za misijon, ceneje tiskal knjige in pridobil sodelavce, je v letih 1836 in 1837 prvič odpotoval v Evropo. Obiskal je številne kraje in se srečal z mnogimi uglednimi ljudmi: sprejeli so ga papež Gregor XVI., cesar Ferdinand z družino, kancler Metternich in drugi. Med drugim je v Novem mestu za misijonsko delo navdušil tedaj 17-letnega Ignacija Knobleharja …
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Taboru pri Podbrezjah se je 28. 6. 1811 rodil mizar in izdelovalec orgel Peter Rojic. Po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem je postavil 45 novih orgel z od šestimi do devetimi registri.
V Strahinju pri Naklem se je 29. 6. 1919 rodila narodna herojinja Pavla Mede. Padla je na Osankarici na Pohorju 8. 1. 1943.
V Cerkljah na Gorenjskem se je 1. 7. 1858 rodil slovenski gledališki igralec in režiser ter utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem Ignacij Borštnik. Dejal je: »Pustimo lepe ženske moškim, ki nimajo fantazije.«
Na gradu Turn v Potočah pri Preddvoru se je 9. 7. 1833 rodila pripovednica in pesnica Josipina Turnograjska s pravim imenom Josipina Urbančič Toman.