Poroka

<p>Cilj je postajati bolj moški in bolj ženska.</p>

Mlad par smo pospremili v zakonski stan. Civilna poroka v idiličnem okolju, cerkvena poroka z lepim petjem ter poročno slavje s plesom in veseljem. Mnogo izrečenih želja in upov. Mladi in stari se veselimo novega para. Družba povsod po svetu nagrajuje odločitev dveh za skupno življenje. Morda zato, ker je to najbolj gotova pot za nadaljevanje vrste. Danes si želimo še precej več. Želimo biti srečni in v to smo pripravljeni vložiti nekaj časa, truda in tudi denarja.

Vendar je statistika zakonskega zadovoljstva glede na leta neizprosna – v povprečju velja, da dlje ko traja zakon, manj je zadovoljstva v zakonu (partnerstvu). Zakaj se torej podajamo v način življenja, ki nam bo prinesel vedno manj zadovoljstva in sreče? Padanje zakonskega zadovoljstva je neodvisno od kulture, religije, države, zemeljske poloble, spola, finančnega statusa in izobrazbe. Videti je slabo, vendar ni rečeno, da to velja za vsak par. Odvisno od najine odločitve. Vse je odvisno od naju.

Po izgonu iz raja zaljubljenosti (ko je zadovoljstvo zelo veliko) sledi trd pristanek v vsakdanjiku, ko nismo več opiti in zasvojeni z ljubljeno osebo. To pripisujemo zunanjim dejavnikom – skrb za otroke, reševanje stanovanjskega problema, problemi s starši, kariera in delo, finance, (preveč) aktivnosti v lokalni skupnosti, (preveč) hobijev … Dodatni šoki so povezani še s spoznanjem, da odnos ni več idealen – pojavljajo se prepiri, odsotnosti ali zasičenost z odnosom, predvsem pa občutki, da mi ljubljena oseba ni več v celoti in ves čas na razpolago (kar je seveda nemogoče). Tu stopi v ospredje odločitev ali neodločitev mladega para za zavesten pristop k reševanju zunanjih in notranjih problemov. Za iskanje ravnotežja med nujnimi obveznostmi za preživetje, delom, hobiji in njuno bližino. Izkušnje kažejo, da sta odločitev za iskanje bližine in reševanje čustvenih težav precej težja, predvsem pa zelo negotova. Vsaj na začetku. Torej bi bila lahko iskrena in prava želja za mladoporočenca: Želim vama veliko ranljivosti v vajinem odnosu.

Kaj je glavni namen sobivanja v zakonu? Otroci, preživetje, zabava, delo in premoženje, podpora drug drugemu v težkih trenutkih, beg od samote … Verjetno vsega po malo. Morda pa je glavni namen sobivanja naslednji: ob ljubljeni osebi postati najboljša verzija samega sebe. Torej, ob svoji ženi lahko postajam boljši moški, bolj odločen, bolj nežen, bolj samozavesten, bolj ljubeč … Da se bo žena počutila ob meni varno. In žena lahko postaja bolj ženska, bolj ženstvena, bolj materinska, bolj sočutna, več pogovora in manj kritiziranja, manj hitenja … Najin stik nama omogoča graditev samega sebe, deljenje samega sebe v najinem odnosu. Potem bo zakonsko zadovoljstvo z leti naraščalo in ne padalo. Srečno nam vsem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Šport / sreda, 3. julij 2019 / 13:21

Srebro za Ristićevo

Evropske igre v Minsku so bile za slovenske športnike uspešne.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...