Divji petelin vse bolj izginja iz gozdov Jelovice

Prejšnjo soboto je ob prvem jutranjem svitu petdeset prostovoljcev, večinoma članov društva za opazovanje ptic, naravovarstvenih nadzornikov TNP, sodelavcev zavoda za gozdove in lovcev, začelo popisovati tako imenovana rastišča divjega petelina. Številke, zbrane po koncu akcije, ki so jo slikovito poimenovali Petelinji zajtrk, niso spodbudne, ugotavljajo ornitologi.

Bohinj – Več kot petdeset poznavalcev gozdnih ptic je v skupni akciji, ki so se je poleg prostovoljcev Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) udeležili še naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka, predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in člani lokalnih lovskih družin, popisovalo gnezdišča divjega petelina na Jelovici ter v Bohinju in delu Pokljuke. V primerjavi z zadnjim večjim popisom, ki so ga izvedli pred dobrimi desetimi leti, se je populacija te veličastne ptice, ki sodi v družino gozdnih kur, na tem območju zmanjšala za skoraj polovico, ugotavljajo ornitologi.

Plaha gozdna kura, ki ljubi jagodičje

»Divji petelin je naša največja gozdna kura. Živi v gorskih iglastih gozdovih z bogato podrastjo jagodičevja, ki mu predstavlja pomemben prehranski vir. Je zelo plah in izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi človekovih aktivnosti v gozdu. Že najmanjša motnja ali poseg v njegovo življenjsko okolje mu lahko ogrozita gnezditveni uspeh,« razloži varstveni ornitolog DOPPS Tomaž Mihelič, vodja popisa.

Odpiranje novih gozdnih prometnic, sečnja dreves, nekontrolirane rekreacijske in športne aktivnosti (pohodništvo, nabiralništvo …) ter vznemirjanje na gnezdiščih so glavni dejavniki ogrožanja te vrste, ki je v Sloveniji trenutno ocenjena na 550 do 600 pojočih samcev in je v očitnem upadu, še pojasni.

Na pot, še preden se začne daniti

Na sobotnem popisu se je zbralo 51 popisovalcev, ki so se zgodaj zjutraj, še preden se je začelo daniti, odpravili na 26 lokacij. Gre za mesta, za katera ornitologi vedo, da so aktivna ali pa tudi že opuščena rastišča, kot se strokovno reče prostoru, na katerem se petelinji samci merijo za naklonjenost samic oziroma kur in nato najmočnejši tudi parijo z njimi.

»Predvsem dobro poslušamo, saj se divji petelin oglaša tiho, a zelo prepoznavno. Opazujemo jih običajno ne, ker jih nočemo motiti. Ko se zdani, pa še pogledamo za sledmi; petelini na rastišču namreč puščajo številne iztrebke,« pojasnjuje Mihelič.

Če je rastišče dobro, se tam v obdobju parjenja lahko zadržuje tudi več samcev, pravi. »Žal v zadnjem obdobju vidimo veliko opuščenih rastišč ali rastišč z enim samim samcem, samic je običajno nekaj več.«

Na tokratnem skupinskem popisu so tako na območju Jelovice našteli 19 pojočih petelinov, še na petih lokacijah so našli znake njegove prisotnosti.

»Skupaj s popisi, ki so se na Jelovici izvajali v preteklem mesecu, je bilo preštetih 26 pojočih petelinov, dodatno pa smo na treh lokacijah dobili še znake njihove prisotnosti na rastiščih. Ocenjujem, da je samcev na rastiščih 29; enako štetje na Jelovici je leta 2011 pokazalo 49 samcev na rastiščih. Gre za rezultat, ki kaže, da petelin vztrajno izginja tudi s tega območja, saj se je v enajstih letih njegova populacija zmanjšala za kar 40 odstotkov. Največje nazadovanje so pokazala rastišča na vzhodni strani Jelovice. Tu smo imeli pred enajstimi leti še kar nekaj rastišč z več kot tremi pojočimi samci. Danes žal nimamo nobenega takšnega več,« ugotavlja Mihelič.

Izginjanje habitata, hrup in podnebne spremembe

Ornitologi ocenjujejo, da so glavni dejavniki zmanjševanja populacije divjega petelina pri nas podnebne spremembe, ki povzročajo mile zime, izginjanje življenjskega prostora divjega petelina in seveda hrup oziroma vznemirjenje, ki ga v gozd prinaša človek.

»Stanje divjega petelina na Jelovici je alarmantno. Vrsta se, kot kaže, vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi s podrastjo borovnice,« je poudaril Mihelič.