Glasbi preprosto ne more uiti

V sredo zvečer je bil zaključni koncert Kristalnega abonmaja letošnje sezone v Sokolskem domu v Škofji Loki posvečen jubileju in delu škofjeloškega skladatelja Andreja Missona.

Andrej Misson se je rodil avgusta leta 1960, kar pomeni, da bi moral biti koncert ob njegovi 60-letnici pred dvema letoma. Ker pa zdravstvene razmere takrat druženja niso omogočale, so jubilejni koncert prestavili na letošnji maj. »Pravzaprav ni nič hudega, to je sijajna priložnost, da sem se za dve leti pomladil,« je z nasmehom povedal Andrej Misson, ki se sicer ne spomni natanko, kdaj se je začela njegova ljubezen do glasbe.

»Med zgodnjimi spomini je moje navdušenje nad harmoniko. Učitelji iz Železnikov, kjer je takrat poučeval moj oče, so imeli izlet v Mengeš, v tovarno glasbenih inštrumentov. Tam so mi starši kupili harmoniko. Oče, ki je bil sicer doma iz Ljubljane in je bil iz znane družine gradbenikov, je zelo rad pel. Med drugim tudi v Pevskem zboru ljubljanske stolnice sv. Nikolaja. Imel je posluh in glas. Tudi mama je rada pela, predvsem pa je rada brala in poslušala glasbo. Zdelo se mi je zanimivo, da ji je bila še posebno pri srcu glasba Gustava Mahlerja. Seveda nobeden od staršev ni bil poklicni glasbenik, sta pa bila oba ljubitelja glasbe in na izletu sta mi izbrala harmoniko. Moj prvi učitelj je bil vojaški godbenik Ladislav Leško,« se spominja Andrej Misson, ki se je z družino nato preselil v Škofjo Loko, na sredinem jubilejnem koncertu pa je zaigral tudi na svojo prvo harmoniko in požel glasen aplavz polne dvorane poslušalcev.

»Harmoniko sem nato zamenjal za klavir in orgle. Že kot gimnazijec sem redno hodil na orglarsko šolo, kjer sem imel zelo dobre pedagoge. Ko sem končal gimnazijo, mi je v enem enem letu uspelo narediti sprejemne preizkuse na Akademiji za glasbo, Oddelku za kompozicijo. To je bilo, ko danes gledam nazaj, skoraj znanstvena fantastika. Nisem imel srednje glasbene izobrazbe, pa mi je vseeno uspelo,« razmišlja Andrej Misson in dodaja: »Včasih se malce pošalim in rečem, da glasbi preprosto nisem mogel uiti. Rad imam tudi svetopisemske zgodbe in še posebno všeč mi je metafora, da so gospodova pota skrivnostna.«

Za Andreja Missona lahko rečemo, da ga je glasba res prevzela. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je pri profesorju Danetu Škerlu diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije, kasneje je tudi magistriral in nato še doktoriral. Danes se ponaša z nazivi skladatelja, raziskovalca, strokovnjaka za glasbeno teorijo in kompozicijsko tehniko kontrapunkt, pedagoga, zborovodje, organista ter poustvarjalca na orglah, klavirju in čembalu.

Kot zborovodja je z različnimi zbori gostoval po Evropi, ZDA in Kanadi ter posegal po najvišjih priznanjih. Zdaj je redni profesor za glasbenoteoretične predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani in predstojnik Oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo.

Njegov skladateljski opus sega na raznovrstna področja: od instrumentalne pa tja do vokalne glasbe. Napisal je več obsežnih zborovskih skladb, številna krajša zborovska dela ter priredbe ljudskih pesmi. Ustvaril je več komornih skladb, orgelskih skladb in skladb za druga glasbila. Za Škofjeloški pasijon je ustvaril instrumentalno glasbo in nekaj zborov, ustvarja pa tudi pesmi in šansone.

»Pri slogih nimam nobenih težav. Ustvarjam zelo različno glasbo, pišem tako sakralno kot posvetno glasbo. Ne bojim se pisati česarkoli,« tudi pravi Andrej Misson.

Na sredinem koncertu so se mu z izvedbo njegovih skladb poklonili prijatelji in sodelavci – Slovenski oktet, Zbor Slovenske filharmonije in Komorni godalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.