»Njiva zemljanov« v Šmihelu

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 9. maj 2022 / 17:11

Na zemlji je površina rodovitne zemlje zelo omejena. Vsak zemljan je ima na voljo le dva tisoč kvadratnih metrov, kar je malo, zato je treba z njo ravnati varčno, trajnostno in umno. V želji, da bi imeli vsi na svetu dovolj hrane, je pred nekaj leti nemški strokovnjak za kmetijstvo Benedikt Haerlin iz Berlina ustanovil iniciativo Njiva zemljanov/Weltacker, ki ozavešča in opominja ljudi o pomenu pridelovanja hrane, ki je lahko tudi srečevanje ljudi in njihovo uživanje v naravi.

Pred dobrim letom so v Šmihelu nad Pliberkom (St. Michael ob Bleiburg) kot prvi v Avstriji ustanovili društvo Njiva zemljanov/Verein Weltacker, ki združuje ekološke kmetije, vzgojitelje, vzgojiteljice, učiteljice in učitelje, podjetnike, šole in zagovornike pridelovanja zdrave hrane. Pretekli teden so storili še korak dlje: v bližini železniške postaje so začeli urejevati tudi »njivo zemljanov«, na katero so posamezniki že posadili prve sadike in tako začeli skupno vrtnarjenje. Njiva je primerno opremljena s ptičjimi strašili in umetniško skulpturo, ki jo je skupaj z učenci domače šole, njen ravnatelj je Danilo Katz, izdelal umetnik Albert Mesner. Na njivi je dovolj prostora za vse, ki bi radi posadili zelenjavo po svojem okusu ali najljubše rože, morda pa se samo sprehodili po njivi in srečevali svoje prijatelje.

V Šmihelu so nasploh naklonjeni ideji, da bi ljudje čim več hrane pridelali doma in da bi v trgovinah ponujali in kupovali izdelke iz domačega in sosednjih krajev. V poslopju nekdanje posojilnice še poldrugo leto opravlja to poslanstvo trgovina Gšeft, ki prodaja prehranske izdelke iz Koroške in sosednjih dežel, trgovski del pa dopolnjuje gostinski lokal, v katerega prihaja vedno več domačinov in obiskovalcev iz drugih krajev. V okolici Gšefta, zanj skrbita Jutta Riedl in njena hčerka Hanna, nastaja novo šmihelsko stanovanjsko in poslovno središče, zato je bilo odprtje trgovinsko-gostinskega lokala dobra poteza, pravi eden od pobudnikov njegove ustanovitve Štefan Merkač, vodja iniciative Eco – direkt in eden od najbolj znanih koroških naravovarstvenikov. Marca je v Gradcu odprl vrata že drugi Gšeft, ki ga vodi rožanski rojak Tomaž Moschitz, s pomočjo Slovenske gospodarske zveze iz Celovca pa že iščejo primerno lokacijo tudi v Ljubljani.