Delo ostaja močna vrednota

Na položaj delavcev precej vplivata tudi visoka stopnja zaposlenosti in epidemija covida-19, ki je v minulih dveh letih spremenila tako delo kot delovne navade in vrednote.

Kranj, Ljubljana – V zadnjem času se v Sloveniji srečujemo s precejšnjim pomanjkanjem delovne sile. Kvalitetni delavci postajajo vse redkejši in med delodajalci vse bolj iskani. Mejnik v odnosu in načinu dela predstavlja tudi epidemija covida-19, ki je v veliki meri spremenila delovne navade. O tem, kako so te spremembe vplivale na položaj delavcev, smo ob prazniku dela povprašali sindikaliste.

»Ob skoraj najnižji brezposelnosti v zgodovini države in velikem pomanjkanju kadra v številnih panogah so podjetja 'prisiljena' dvigati plače in delavci postajajo tisti, ki lahko izbirajo. Vprašanje sicer je, koliko se delavke in delavci tega zavedajo, vendar se mi zdi, da jih je veliko ugotovilo, da zdaj lahko postavljajo svojo ceno, kar je bilo še pred desetimi leti praktično nepredstavljivo,« odgovarja Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Kot pravi, je tudi epidemija prinesla nekatere spremembe, med katerimi poudarja delo od doma in druge prerazporeditve delovnega časa. Pri tem pa opozarja na pravice delavcev. »Ko gre za delo od doma, je tako nujno, da se poskrbi za pravico do odklopa in za zavedanje vsakega posameznika, kdaj je dovolj, kdaj se lahko odklopi, kdaj ga ne smejo siliti, da dela,« dodaja.

V Svetu gorenjskih sindikatov pojasnjujejo, da trenutne okoliščine nekateri delavci znajo obrniti sebi v prid. »Mladi to znajo veliko bolje, večina starejših bi se morala tega še naučiti,« odgovarjajo in dodajajo, da si delavci, ki se na novo zaposlijo, načeloma lažje zagotovijo boljše pogoje in večji obseg pravic od tistih, ki so že zaposleni v nekem podjetju. »Posledično se v marsikaterem podjetju ustvarjata  dve skupini zaposlenih, ki imata različne pogoje dela in v takšnih okoljih je obstoj sindikata še toliko bolj ključen, da uravnoteži razmere,« pojasnjujejo.

Opažajo pa, da v zadnjem času, ko med delodajalci vlada veliko zanimanje za (dobre) kadre, ti več pozornosti namenjajo skrbi za zaposlene v najširšem smislu, torej od zagotavljanja osnovnih delovnih pogojev do možnosti kariernega razvoja in napredovanja, vedno bolj prepoznavajo tudi pomembnost razvoja in dodatnega usposabljanja zaposlenih ter primernejšega plačila za opravljeno delo. »Vse zaradi potrebe in/ali namena, da se zadrži obstoječe in pridobi nove zaposlene, in ne nazadnje zato, ker je tako prav,« pojasnjujejo v Svetu gorenjskih sindikatov in dodajajo, da tempo teh izboljšav sicer narekuje splošna kondicija podjetja.

K premiku miselnosti delodajalcev je po njihovem mnenju precej prispevala tudi epidemija covida-19, ki je prinesla nove oblike in možnosti dela in je v ospredje potisnila tudi vrednote, ki so prej morda veljale za samoumevne: pri delodajalcih je to pripadnost oz. zvestoba zaposlenih, pri zaposlenih pa zdravje in zasebno življenje.

V Svetu gorenjskih sindikatov sicer dodajajo še, da je pomembno, da delo ostaja močna vrednota in da negujemo primeren odnos do dela ter se delavci zavedajo, da pravice lažje dosežejo povezani.

Na to opozarja tudi Lidija Jerkič, ki dodaja, da se kljub nekaterim spremembam, ki smo jim priča v zadnjem času, struktura delovnih mest pri nas spreminja prepočasi in da še vedno veliko delodajalcev išče nizkokvalificirano delovno silo za manj plačana dela. To po besedah predsednice ZSSS kaže na to, da se gospodarstvo prepočasi prestrukturira v tehnološko zahtevnejša podjetja. »Slednje je povezano z večjo dodano vrednostjo in seveda višjimi plačami,« je sklenila.

V Sindikatu Mladi Plus so ob nizki brezposelnosti opozorili na precejšnjo prekarnost delovnih mest predvsem mladih. Kot opozarjajo, mladi težko dobijo zaposlitev z izgovorom, da nimajo delovnih izkušenj, kljub temu da večinoma delajo že v študentskih letih. Če pa se jim že omogoči delo, gre večinoma za prekarne oblike, torej prek avtorskih in podjemnih pogodb, prisilnega s.p.-ja, ali v najboljšem primeru prek pogodbe za določen čas, opozarja predsednica sindikata Tea Jarc. Najpogostejša kršitev so tako zagotovo prikrita delovna razmerja. Gre za okoliščine, kjer bi po zakonu morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, saj obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, a se to nadomesti z eno izmed prekarnih oblik dela.

Na položaj mladih na trgu dela je precej vplivala tudi epidemija. Kot opozarjajo, je študentsko delo v času zaprtja gospodarstva upadlo za skoraj sto odstotkov, mladi so bili prej odpuščeni ali pa jim niso podaljšali pogodb. Delo od doma, ki ga je prinesla epidemija, sicer marsikomu odgovarja, a v sindikatu opozarjajo, da veliko mladih doma nima primernih pogojev za delo, bodisi ker nimajo dovolj prostora ali delovnih sredstev.

Za zagotovitev boljšega položaja si prizadevajo za finančno in kadrovsko okrepitev Inšpektorata za delo ter večjo zaščito delavcev.