Življenje povezuje z glasbo

Kljunasta flavta ni najbolj popularno glasbilo, a tistim, ki igrajo nanjo, ponuja številne ustvarjalne užitke. Kranjčan Erazem Žganjar je eden tistih mladih ustvarjalcev, ki svoja glasbena doživetja z izjemnim občutkom prenaša na poslušalce. Pred dnevi je prejel Škerjančevo nagrado za izjemne študijske uspehe.

Dober občutek, ko vas na podelitvi Škerjančevih nagrad napove in na oder povabi Tilen Artač, mar ne?

Tilen mi je še posebej »kul«, kot televizijska osebnost in kot glasbenik. V veselje mi je bilo, da me je prav on napovedal kot nagrajenca. Nagrada pa je bila hkrati tudi veliko presenečenje. Preprosto nisem mogel verjeti, ko sem po pošti dobil vabilo na podelitev. V vseh letih, odkar se nagrada podeljuje, sva med mladimi glasbeniki samo dva, ki igrava kljunasto flavto, leta 2016 flavtistka in zdaj jaz. Sem pa tudi vesel, da predstavljam inštrument, ki je sicer pogosto zapostavljen.

V usta ste mi položili naslednje vprašanje. S sedmimi leti ste začeli igrati kljunasto flavto pri Mojci Zaplotnik na Glasbeni šoli Kranj. Vas niso zanimali bolj popularni inštrumenti, kot so kitara, klavir, kakšno drugo pihalo, morda trobilo?

V glasbeno šolo sem začel hoditi hkrati s prvim razredom osnovne šole. Vzgojiteljica v vrtcu v Mavčičah je mojo mamo Petro prepričala, naj me vpiše v glasbeno pripravnico. Tu sem tudi spoznal inštrument, zdel se mi je zabaven, fino mi je bilo igrati nanj in odločitev potem ni bila težka. Začel sem pri Mojci Zaplotnik in lahko rečem, da je bila najboljša učiteljica. Znala me je motivirati, da sem z veseljem vadil, včasih sem si tudi sam izbiral skladbe in danes si sploh ne predstavljam življenja brez kljunaste flavte.

Učitelji so nedvomno zelo pomembni v razvoju mladega glasbenika?

Vsekakor. Zato omenjam, kako pomembna je bila na začetku Mojca Zaplotnik. Zelo dobro sva se razumela, z njo sem se lahko pogovarjal skorajda o vsem. Posebej v zgodnjih letih je vloga učitelja zelo pomembna, da te spodbuja tudi takrat, ko imaš slab dan.

Na Konservatoriju za glasbo in balet je moja profesorica postala vrhunska flavtistka Mateja Bajt, s katero imava seveda povsem drugačen odnos, zelo profesionalen in hkrati z nekaj osebnega pridiha. Najboljša je kombinacija obojega. Zelo cenim njeno znanje, saj imam občutek, da prav z vsake ure nekaj novega odnesem. Zdaj na Akademiji za glasbo je kljunasta flavta moj glavni predmet in pri Bajtovi ga imam uro in pol na teden.

Glasbeni del konservatorija ste lani zaključili, študij kljunaste flavte zdaj nadaljujete na akademiji. Matura pa vas letos še čaka, kajne?

Ko sem šel v deveti razred, sem že končal nižjo glasbeno šolo. Takrat sem spoznal Bajtovo in mi je svetovala, naj grem na sprejemni preizkus na konservatorij, čeprav še nisem končal osnovne šole. Bil sem sprejet in sem poleg zadnjega razreda osnovne šole še dvakrat na teden hodil na konservatorij v Ljubljano. To leto razlike je potem obveljalo še naprej, tako da sem sedaj redni študent prvega letnika kljunaste flavte na akademiji, iz osnovnih gimnazijskih predmetov pa bom na konservatoriju maturiral letos. Blizu mi je družboslovje, zato sem se odločil, da se jeseni vpišem še na vzporedni študij filozofije na Filozofski fakulteti.

Vrniva se h kljunasti flavti. Kdo bi dejal, da boste z njo lahko angažirani predvsem kot solist oziroma v sestavih, ki izvajajo staro glasbo?

Vem, da se bom v življenju ukvarjal z glasbo in da bo moj inštrument kljunasta flavta. Ona je moja sreča in z njo bom koncertiral. Drži, da inštrument ni najbolj popularen, in marsikdo se pošali, češ a kljunasto flavto igraš ... No, sam sem prepričan, da z njo lahko igraš marsikaj. Nastopil sem na različnih koncertih na šoli in zunaj nje in marsikdo je presenečen, ko sliši, kaj vse je mogoče spraviti iz tega čudovitega inštrumenta. Vedno znova lahko pokažem, da ne gre zgolj za navadno piščalko. (smeh) Veliko notnega materiala je najti iz časa zgodnje renesanse in baroka, ne manjka pa tudi sodobnejših skladb. Trenutno recimo igramo Pomlad iz Vivaldijevih Štirih letnih časov. Na maturi sem igral Corellijevo Sonato, ki velja za eno ključnih skladb za razvoj violine. Skratka, gre za vsem drugim povsem enakovredno glasbilo.

Morda bom postal koncertni glasbenik, morda glasbeni pedagog na konservatoriju ali akademiji. Ne vem še, pomembno mi je predvsem, da ostanem povezan z inštrumentom.

Sami poslušate zelo raznovrstno glasbo, kot vidim ob zgoščenkah na vaši omari ...

Velikokrat je predsodek, da če igraš baročno glasbo, moraš tudi poslušati le barok. Ampak če gledam na širši spekter pojma glasbe, se mi zdi, da moraš poslušati več različnih zvrsti glasbe. Ko sam igram baročno glasbo, poskušam z mislimi asociirati tudi na drugačne zvrsti glasbe. Raznolik svet glasbe mi daje neko podlago, ki je ne bi imel, če ne bi poslušal, kot se reče, sto vrst glasbe – od eksperimentalnega roka do hiphopa, da vidim, kaj vse je možno narediti v glasbi. Ko igram svojo glasbo, potem lahko asociiram z občutenji, ki jih dobim pri drugih zvrsteh glasbe. Recimo v opusu Od blizu in daleč Lojzeta Lebiča je skladba za kljunasto flavto, kjer je motiv godca pred peklom in se v skladbi tudi kriči. Ko sem skladbo igral na konservatoriju, so mislili, da protestiram proti covidnim ukrepom. Hočem reči, da je bilo treba izraziti neko tesnobo, ki je v baročni glasbi ni, in takrat v skladbo projiciram občutenje, ki ga dobim v drugačni glasbi.

Mislim, da mora glasbenik poslušati več glasbenih zvrsti, različne izvajalce, včasih tudi »slabšo muziko«, kot za popularne zvrsti radi rečejo sofisticirani glasbeniki. Sam vse v življenju povezujem z glasbo.

Načrtujete tudi nadaljevanje študija na kateri izmed velikih glasbenih akademij v tujini?

Predvsem se mi zdi, da imamo srečo, da imamo v Sloveniji profesorico Matejo Bajt, zato niti ne razmišljam preveč o tujini. Všeč mi je njen način igranja. Mnogi cenijo hitro igranje, meni se to ne zdi nič posebnega, če polovice tonov pri tem sploh ni slišati oziroma imaš občutek, kot da zraven deluje klimatska naprava.

Je pa res, da je v tujini več priložnosti, da se pokažeš na koncertih, festivalih in podobno – in to bi veljalo izkoristiti.